Japonska: obdobje Meiji

Po državljanski vojni leta 1868 je moral Jošinobu Tokugawa odstopiti, šogunat je bil odpravljen, na prestol pa je prišel cesar Mucuhito, ki si je nadel ime Meiji (Meidži) (meiji pomeni razsvetljena oblast). Cesar je že leta 1869 začel uvajati številne reforme, imenovane meidži. Prestolnico so prenesli iz Kyota v Edu in ga preimenovali v Tokio, oblast so centralizirali, dokončno so odpravili fevdalni sistem, uvedene so bile prefekture. V pravni sistem so uvedli veliko zahodnih prvin, po zahodnem zgledu so reformirali tudi finance, vojsko, uvedena sta bila gregorijanski koledar in splošna šolska obveznost. Nekdanji fevdalci so postali prefekti, cesarski uradniki. Leta 1876 so odpravili samuraje, v osemdesetih letih sta nastali prvi politični stranki. Leta 1885 je bila sestavljena prva moderna vlada, leta 1889 pa je Japonska dobila prvo ustavo, po kateri je postala dedna monarhija, cesar pa je predstavljal sveto in nedotakljivo božanstvo. Vsi ministri so odgovarjali le cesarju, ki je bil tudi vrhovni poveljnik vojske. Formalno je bil uveden dvodomni parlament, ki pa ni imel prave moči, saj so zakoni veljali le, če jih je podpisal cesar.