Avstrija: reakcija Nemcev in vseslovanski kongres v Pragi

Dogodki v avstrijskem cesarstvu so spodbudili nemške zahteve po obnovitvi nekdanjega Svetega rimskega cesarstva, ki bi vključevalo tudi ozemlja, poseljena s Čehi, Slovenci in Italijani. Nenemške narode so skušali privabiti z obljubami o demokraciji, vendar le-ti niso bili pripravljeni vstopiti v novo državo. Že ob volitvah v vsenemški parlament v Frankfurtu so Slovani poudarili nujnost obstoja avstrijskega cesarstva, v katerem so videli možnost večjega uveljavljanja svoje moči. Pozornost avstrijskih Slovanov, predvsem pa kmetov, se je obrnila proti Dunaju, kjer je bilo sklicano zasedanje avstrijskega parlamenta, na katerem naj bi sklepali o dokončni odpravi številnih fevdalnih bremen. Kmetje so revolucijo dojemali pod vtisom političnih svoboščin, ki jih je podelil vladar, in so izenačevale državljane pred zakonom. Tam so vsi enaki, torej ni več podložnikov, niti fevdalnih obveznosti.

O svojih načrtih so razpravljali na vseslovanskem kongresu v Pragi, ki pa je bil zaradi vojaške intervencije kneza Alfreda Windischgraetza predčasno razpuščen. Zadušitev praške vstaje je pomenila tudi začetek konca revolucije v Avstriji.