Zvok je potuoče valovanje, ki ga slišiš. Od vira, imenujemo ga zvočilo, se zvok širi po zraku, vodi in kaki drugi snovi do prejemnika. Človeško uho sliši zvok, ki zaniha več kot 20-krat in manj kot 20.000-krat na sekundo.

Zvok v računalniku zapišemo z enkami in ničlami. Pri nezahtevnih računalnikih v ta namen zadostuje en bit, torej vrednosti 0 (dno signala) in 1 (vrh signala). Tako zapisan zvok si lahko predstavljaš kot pravokoten signal, ki ga slišiš kot pisk. Z njim te računalnik opozori na kak neobičajen dogodek.

|¯¯|__|¯¯|__ |¯¯|__|¯¯|__|¯¯|__|¯¯|__|¯¯|__|¯¯|__|¯¯|__|¯¯|__|¯¯|__|¯¯|__

Čeprav lahko s piskom posreduješ določeno informacijo, je njena pestrost zelo omejena. Zvok tradicionalnih glasbil je mnogo bolj razgiban. Brenkanje strun na kitari proizvaja zvok, ki se spreminja po intenzivnosti, višini in dolžini. V računalniku, s katerih želiš obdelovati zvok glasbil, mora biti za zapis zvoka namenjenih veliko več bitov.