Gotovo si že kdaj igral kako računalniško igrico ali pa jo vsaj videl. Tisto, kar igralce navduši so vznemirljive animacije, presenetljiv zvok, fantazijske slike in napeto besedilo. Z njimi računalnik igralcu nazorno pričara napetost potovanja po vesolju, nevarnost dvobojev v preteklih obdobjih, razburljivost igranja košarke itd. Vse skupaj že meji na resnični svet.

Informacijo o dogajanju v igri posreduje računalnik z več mediji: animacijo, zvokom, sliko in besedilom. Tako posredovanje informacije imenujemo multimedija. Multimedija je torej hkratno posredovanje podatkov z več mediji, pri čemer celotno dogajanje krmili računalnik. Uporabnik multimedije lahko v to dogajanje posega, ga spreminja in prilagaja svojim željam, zmožnostim in potrebam.

Informacije prejema človek s podatki, ki so mu posredovani prek več medijev hrakti, in to že zelo dolgo. Drame in komedije v gledališču, opere, filmske predstavitve in televizjske oddaje so le nekateri dogodki, pri katerih prejemaš podatke hkrati prek več medijev. A ker posredovanja podatkov ne krmili računalnik, to ni multimedija. Multimedija se je torej pojavila z računalniki, dokončno pa se je uveljavila šele s prihodom zmogljivih multimedijskih računalnikov. Ti morajo imeti poleg zmogljive grafične kartice še dober zaslon, hiter CPU, velik pomnilnik in seveda kvalitetno zvočno kartico in zvočnike.

Multimedija je torej sestavljena iz slik, zvoka, animacij in besedila.