Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede

Prof. dr. Marko Uršič (Filozofska fakulteta, oddelek za filozofijo)

TEORIJA SIMBOLNIH FORM

kot "bolonjski" predmet za redne in izredne študente FDV v študijskem letu 2008/2009

• program predavanj
• literatura za izpit in seminar
• študijsko gradivo na spletu (teksti z zaslona, ptt prezentacije, nekateri predavateljevi članki)
• seminar: študent/ka v okviru svojega individualnega dela, v dogovoru s predavateljem, izbere neko predmetu ustrezno besedilo (razpravo, odlomek, knjigo), ga preštudira in napiše seminarsko poročilo o tem delu (največ eno stran: povzetek + nekaj svojih misli in asociacij), ki ga osebno ali po e-mailu odda predavatelju vsaj en teden pred "zagovorom", tj. pogovorom (10-15 min.) s predavateljem o tem besedilu;
• izpit je usten (15-20 min.), obsega snov predavanj in poznavanje literature; seznam izpitnih vprašanj za študijsko leto 2008/09 (redni in izredni študij); pogoj za pristop k izpitu je opravljen seminar;
• kreditne točke: 1 KT predavanja (sodelovanje z vprašanji ipd.), 1 KT individualne konzultacije (najmanj dve, ki sta nujni za seminarsko delo, rajši več), 1 KT seminar (poročilo + zagovor), 2 KT izpit, skupaj: 5 KT.
• arhiv programov predmeta v preteklih študijskih letih: TSF 2004/05, 2005/06, 2006/07, 2007/08
• arhiv izpitnih vprašanj iz prejšnjih let: 2004/05, 2005/06, 2006/07, 2007/08

PROGRAM PREDAVANJ

    I. Glavne teme:

1. Osnovni pojmi: znak, simbol, simbolna forma idr.
2. Simbolne forme v mitologiji: grški miti od kaosa h kozmosu (+ 30 min. film o gr. slikarstvu)
3. SF v mistiki: elevzinski, orfični in dionizični misteriji (+ 30 min. film o "Vili misterijev" v Pompejih)
4. SF v religiji: rajski vrt in drevo spoznanja v Bibliji in v apokrifnih rokopisih Nag Hammadi
5. SF v filozofiji: Platonova prispodoba o votlini kot simbol "onstranstva" (transcendence)
6. SF v psihologiji: Carl Gustav Jung, simboli kot arhetipi "skupnega nezavednega" (ppt-prezentacija)
7. SF v geometriji: simbolni pomeni geometrijskih likov (slikovno gradivo na zaslonu)
8. SF v renesančni kulturi (I): Botticellijeva Primavera in Ficinov nauk o duši in angelu (ppt)
9. SF v renesančni kulturi (II): Renesančno mesto med realnostjo in utopijo (ppt)
10. SF v umetnosti: simbol in pomen v likovni umetnosti (ppt).

    II. Dodatne teme
        (nekatere, če bo čas, na predavanjih, sicer pa v okviru individualnega dela; seznam je odprt):

1. SF v sodobni znanosti, zlasti v kozmologiji ("prapok", "črne luknje" ipd.)
2. SF v znanstveni fantastiki: filma Odiseja 2001 in Matrica
3. Simbolika vode, še posebej v filmih Andreja Tarkovskega
4. Paradoksna simbolika Escherjevih grafik
5. Simbol in lik Hermesa v zbirki razprav Corpus Hermeticum
6. Leonardo da Vinci: "znati videti" (saper vedere)
7. Simbol knjižnice kot "stolpa" v Esejih Michela de Montaigna
8. SF v zen budizmu: koani, grafike, vrtovi ...
9. Simbolika gore Fudži v japonskem slikarstvu (Hokusai, Hirošige)
10. Vloga simbolnih form v semiotiki in literaturi Umberta Eca (doc. dr. Matejka Grgič).

LITERATURA

    I. izpitno branje:

Pri pripravi na izpit vam bo poleg zapiskov v precejšnjo pomoč študijsko gradivo na tej spletni strani, seveda pa je potrebno tudi branje literature, tj. knjig v klasični, papirni obliki (odlomkov, še rajši celih knjig). V učni načrt "bolonjskega" predmeta Teorija simbolnih form, ki je objavljen na uradnih spletnih straneh FDV, sem vključil, upoštevajoč splošna pravila "bolonje", le dve deli v rubriko "Obvezna literatura":

1. Marko Uršič: O renesančni lepoti (iz tetralogije Štirje časi, Poletje, I. del), Cankarjeva založba, Ljubljana, 2004.
   Vabim vas k branju celotne knjige, saj so simbolne forme v renesančni kulturi njena osrednja tematika; o renesansi neposredno govorita naši letošnji predavanji pod tč. (8) in (9), a tudi druge teme iz te knjige so dobri "primeri" simbolnih form. Glede "obveznosti" branja pa še tole: želim si, da bi bilo branje vselej "neobvezno", prostovoljno, duši v veselje ... res pa je, da nam vselej zmanjkuje časa; zato naj bodo za izpit "zares obvezne" naslednje strani (bolj teoretsko-esejistične kot literarne) v tej knjigi: 24-33, 47-68, 103-119, 137-148, 220-243, 267-279 - ostale pa vam bodo, upam, tudi zanimive.

2. Mircea Eliade: Kozmos in zgodovina, Nova revija, Ljubljana, 1992.
   To ni obsežna knjiga, prebereš jo lahko v enem (popol)dnevu, bodi pozorna /-en predvsem na Eliadejevo obravnavo cikličnega časa, večnega vračanja ipd. (npr. v starih praznovanjih novega leta). Če imaš težave pri iskanju te knjige, ker je preteklo že precej let od njenega izida in v knjižnicah verjetno ni mnogo izvodov, lahko namesto nje prebereš tri poglavja iz Eliadejevega glavnega dela:
   2a. Mircea Eliade: Zgodovina religioznih verovanj in idej I-III, DZS, Ljubljana, 1996.

    II. "dodatna literatura"
        (za individualno delo, seminar ... seznam je odprt tudi za druge naslove, po dogovoru):

1. Platon, Zbrana dela I-II, prev. Gorazd Kocijančič, Mohorjeva družna, Celje, 2004. Izberi si kak dialog in ga preberi, premisli ... in morda se ti bo Platon, tj. njegov filozofski idealizem, pokazal v novi, jasnejši luči.

2. Carl Gustav Jung: izbereš kako njegovo razpravo (nekaj jih je vendarle tudi v slovenščini), jo prebereš, premisliš ... in morda šele zdaj ugotoviš, da psihoanaliza ni samo Freudovo delo ter da nezavedno in duh nista v takšnem nasprotju, kot se ti je nemara doslej zdelo.

3. Bachelard, Gaston: Poetika prostora, Študentska založba, Lj., 2001. Pravi užitek pri branju! Spoznaš, da znanost, umetnost in filozofija vendarle niso tako nezdružljive, kot se je v minulem stoletju marsikomu zmotno zdelo.

4. Marko Uršič: Štirje časi. Filozofski pogovori in samogovori, tetralogija, Cankarjeva založba, Ljubljana, od 2002 dalje. Moji Časi omogočajo vstop in izstop skoraj pri vsakem poglavju, zato si lahko sam/a izbereš odlomek, ki te bolj pritegne. Poleg knjige O renesančni lepoti (Poletje, I. del, gl. zgoraj), priporočam tudi Poletje, II. del: Sedmerke (2006). Če te zanima filozofija narave, prostor in čas, kozmologija, beri Pomlad (2002). Jesen je še v delu, Zima še daleč. - Med svojimi starejšimi (pravzaprav mlajšimi) deli pa priporočam knjigi: Gnostični eseji (1994) in Romanje za Animo (1988).

5. Poligrafi, Revija za religiologijo, mitologijo in filozofijo, Založba Nova revija, Ljubljana, od 1996 dalje. Zakladnica zanimivih razprav in prevodov s tematiko, ki te gotovo zanima, če si se odločil/-a za izbirni predmet Teorija simbolnih form.