Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za filozofijo

Prof. dr. Marko Uršič

FILOZOFIJA PROSTORA IN ČASA, seminar

v študijskem letu 2017/2018, v letnem semestru, ob torkih od 9:00 do 10:30 v predavalnici 434 na FF; to je izbirni predmet za II. stopnjo študija filozofije (vse smeri) in zunanji izbirni predmet na FF in širše na UL, tudi za izmenjave programa Erasmus etc.

Učni načrt predmeta (iz zbornika programov II. stopnje na FF).

Program seminarja 2017/18:

I.               V uvodnem delu predmeta v treh predavanjih okvirno predstavim zgodovino in problematiko filozofije prostora in časa:

1.     Prostor in čas v antični filozofiji (predsokratiki, Platon, Aristotel, Plotin, Avguštin);

2.     Prostor in čas v novoveški filozofiji in znanosti (Descartes, Newton–Leibniz, Kant, Einstein);

3.     Fenomenološki prostor in čas (Husserl, Heidegger, Merleau-Ponty, Proust).

II.             Sledi uvodno predavanje (ali dve) v letošnjo glavno seminarsko temo: Virtualni prostori v realnem času. Če utegneš, za pripravo preberi predavateljev esej: Virtualni prostori v realnem času, ki je tudi del knjige O sencah (gl. kazalo, zlasti str. 234–46 in 438–82).

III.           Seznam naslovov za seminarsko branje + navodila za prezentacijoSeminarske teme po datumih

Sekundarna literatura:

Še posebej tistim, ki niste študirali filozofije na prvi stopnji, predlagam, da kot uvod v filozofijo prostora in časa preberete (fakultativno, če želite) vsaj nekatere odlomke iz moje knjige Iskanje poti (tj. ponatis knjige Štirje časi: Pomlad); predvsem poglavja: »Čas kot število gibanja in podoba večnosti« (str. 131–167), »Če se ne vprašam, vem« (str. 213–303) in »Na sprehodu z Einsteinom« (str. 305-358).

Tu pa je še Širše študijsko gradivo (tudi fakultativno, po lastni volji in presoji).

Ko utegneš, obišči tudi zanimivo stran: Future of Life Institute.

Obveznosti študenta/-ke za pridobitev 3 KT pri tem predmetu:

·       vsaj 70% prisotnost pri seminarju (prezenčna lista), razen če se študent/-ka zaradi upravičenih razlogov (npr. pri izmenjavah Erasmus ipd.) dogovori s predavateljem drugače;

·       čim bolj aktivno sodelovanje pri seminarju: vsak naj aktivno sodeluje (poleg prezentacije lastne teme) še vsaj trikrat s krajšim diskusijskim prispevkom;

·       seminarsko delo (v obsegu od 3–5, največ do 7 strani) s prezentacijo na seminarju (20-30 minut); seminarsko delo oddaš predavatelju po e-mailu najmanj en teden pred izpitnim rokom. Predmet zaključiš s kratkim zagovorom seminarskega dela (10–15 min.), nanj se prijaviš tako kot na vse druge izpitne roke, čeprav tu ni (klasičnega) izpita.

Arhiv: program 2014/2015; program 2015/2016; seminarsko branje 2015/16; program 2016/2017; seminarsko branje 2016/2017.