Pravokotni trikotnik
Pravokotni trikotnik je trikotnik, ki ima točno en pravi kot. Praviloma označujemo pravokotni trikotnik
tako, da je to kot pri oglišču
C, torej:
γ = 90°.
Ostala dva kota sta komplementarna, kar pomeni, da velja:
α +
β = 90°.
Najdaljšo stranico pravokotnega trikotnika imenujemo
hipotenuza, ostali dve stranici pa
kateti.
Lastnosti pravokotnega trikotnika
V pravokotnem trikotniku s katetama
a in
b in s hipotenuzo
c velja
Pitagorov izrek:
c2 =
a2 +
b2
To je za pravokotni trikotnik
karakteristična lastnost (torej: če za neki trikotnik velja
c2 =
a2 +
b2, potem je ta trikotnik
zagotovo pravokoten).
V pravokotnem trikotniku leži središče očrtane krožnice na razpolovišču hipotenuze
(primerjaj:
Talesov izrek).
V pravokotnem trikotniku je višina na kateto
a kar kateta
b in obratno.
Višina na hipotenuzo razdeli hipotenuzo na dva dela. To sta pravokotni projekciji katet na hipotenuzo
(oznaki:
a1 in
b1). Velja:
-
Višinski izrek:
vc2 = a1 b1
-
Evklidova izreka:
a2 = c a1
b2 = c b1
Kotne funkcije v pravokotnem trikotniku
Razmerje stranic v pravokotnem trikotniku ni odvisno od velikosti trikotnika, pač pa samo od
kotov. Ker je v pravokotnem trikotniku
γ = 90°
(in
β = 90° −
α), je razmerje
stranic odvisno samo od kota
α. Zato razmerja stranic imenujemo
kotne funkcije (funkcije kota
α).
Ker je možno zapisati šest razmerij, poznamo naslednjih šest kotnih funkcij:
Funkcij sekans in kosekans se v praksi ne uporablja, ostale štiri pa uporabljamo pri reševanju geometrijskih problemov.
Funkcijo tangens lahko označimo tudi
tan, kotangens pa
cot.
Žal opazimo, da so zgornje definicije uporabne samo za kote od
0° do
90°.
Definicije kotnih funkcij za poljuben kot si lahko ogledaš v poglavju
Trigonometrijske funkcije.