Krog in krožnica
Krožnica je množica ravninskih točk, ki so enako oddaljene od dane točke
S.
Točko
S imenujemo
središče krožnice, razdalja med središčem in poljubno točko na krožnici pa je
polmer ali
radij krožnice.
Krožnici sta skladni, če in samo če imata enako dolga polmera.
Tetiva je daljica, ki povezuje dve točki krožnice.
Premer ali
diameter je najdaljša tetiva. Premer poteka skozi središče in je dvakrat daljši od polmera:
d = 2
r.
Točki, ki sta krajišči enega od premerov, sta
diametralni točki krožnice.
Zgled:
AB = premer (točki
A in
B sta diametralni)
SC = polmer
UV = tetiva
Del krožnice omejen z dvema točkama imenujemo
krožni lok.
Krožna loka, ki imata isti krajišči in skupaj sestavljata celotno krožnico, imenujemo
dopolnilna loka.
Krog s središčem
S in polmerom
r je množica ravninskih točk, katerih oddaljenost
od središča je manjša ali enaka
r.
To pomeni, da je krog del ravnine omejen s krožnico.
Glej tudi:
Krožnica kot krivulja drugega reda
Obseg in ploščina
Medsebojna lega krožnice in premice
Krožnica in premica, ki ležita v isti ravnini, imata lahko tri različne medsebojne lege:
-
Če nimata nobene skupne točke, pravimo, da je premica mimobežnica.
-
Če imata eno skupno točko, pravimo, da je premica tangenta (dotikalnica) krožnice.
-
Če imata dve skupni točki, pravimo, da je premica sekanta krožnice.
Talesov izrek o kotu v polkrogu
Za kot v polkrogu velja Talesov izrek:
Če vrh kota φ leži na polkrožnici, kraka pa potekata skozi krajišči premera, potem je
φ pravi kot.
Uporabljamo tudi drugačen način izražanja:
Iz katerekoli točke na polkrožnici (razen iz
A in
B) vidimo premer
AB pod zornim
kotom 90°.
Množica vseh ravninskih točk, iz katerih se vidi daljico
AB pod zornim kotom
90°, je krožnica s premerom
AB
(brez krajišč premera).
Izrek o središčnem in obodnem kotu
Dana je krožnica in na njej krožni lok
AB.
Središčni kot nad lokom
AB je kot
α, ki ima vrh v središču krožnice,
njegova kraka potekata skozi krajišči loka,
lok
AB pa leži v kotu
α.
Obodni kot nad lokom
AB je kot
φ, ki ima vrh na dopolnilnem loku loka
AB,
njegova kraka potekata skozi krajišči loka,
lok
AB pa leži v kotu
φ.
Velja izrek o središčnem in obodnem kotu:
Središčni kot je dvakrat večji od obodnega kota nad istim lokom.
Vsi obodni koti nad istim lokom so med sabo skladni.
Klikni tukaj za
gibljivi prikaz.
Obodna kota nad dopolnilnima lokoma sta med sabo suplementarna.
Množica vseh ravninskih točk, iz katerih vidimo daljico
AB pod danim zornim kotom
φ, je sestavljena iz dveh skladnih krožnih lokov (brez krajišč).