Lopa (2406 m)

Greben

S Prevale do Črnelskih špic

Greben je plezalna tura II. stopnje in je nekoliko lažja kot vzhodni Kaninski greben do Hudega vršiča. Grebenu se nikjer ne umaknemo, tako da obiščemo prav vse grebenske vrhove: Vršiči pod Lopo, Lopa, Konjske police, Grdi vršič, Hudi vršič, Velika in Mala Črnelska špica. Ne le, da imamo prijetno plezarijo in razglede daleč naokoli. Še bolj bogati so razgledi pod noge. Alpska cvetlična flora je tako gosta, da se hoji po njih včasih sploh ni moč ogniti. Najtežji del ture je izpostavljeno plezanje na grebenski rezi z Vršičev pod Lopo do škrbine z Lopo (tu se malce spogledujemo s tretjo težavnostno stopnjo)(ta del grebena lahko tudi izpustimo, saj se na škrbino med Lopo in Vršiči pod Lopo lahko b.p. vzpnemo s severa). Pri sestopu z grebena ne gre pozabiti brezpotne variante, ki pripelje na sedlo Vrh Laških brežičev (v neposredni bližini je italijanski bivak).

S Prevale se na zahodni vrh (rama) Vršičev pod Lopo lahko vzpnemo po shojeni (delno) neoznačeni potki na levi strani grebena, lahko pa tudi po desni strani po travah navzgor. Po grebenu splezamo do glavnega vrha Vršičev pod Lopo (I-II). Nadaljevanje grebenske rezi proti Lopi je najtežji del vsega grebena. Greben se precej našpiči in naostri, dokler pred sabo ne zagledamo grebensko rez zašiljeno v noževo rezilo. Obvoza ni, potrebno je plezati prav po grebenu. Ko dosežemo rezilo, se na levi strani, tik pod grebenom, odrešilno ponudi lepa polička (oprimki so kar greben). Kmalu po nožu nas čaka še kratka in izpostavljena vaja iz ravnotežja (greben lahko tudi jahamo) in takoj nad tem izpostavljen pragec do zadnjega stolpa pred škrbino (največje težave so nekje vmes med II in III). Navzdol do škrbine večjih težav ni več.

Na Lopo nadaljujemo po grebenu oziroma desno od njega. Plezamo čez kratke pragove, ki so prekinjeni z zmerno strmimi travami. Možnih je več prehodov, čakajo nas pa težave do II. stopnje. Sestop z Lope po vzhodnem grebenu je normalni pristop. Kmalu nas pričaka 50m strmega terena (trave, grušč), ki se konča z žlebom (I-II). Do škrbine s Konjskimi policami nas čaka še lažji prag, ki ga lahko obvozimo.

Navpičen prag, ki se dviga neposredno s škrbine, obhodimo po levi strani, dokler se desno do grebena ne odpre lažji svet. Na greben in še nekaj metrov v desno (zahodno) na glavni vrh Konjskih polic. Nadaljevanje po grebenu do neizrazitega Grdega vršiča in naprej do Hudega vršiča je lažje. Tu in tam je potrebno preplezati krajši prag (I).

S Hudega vršiča nas čaka težji sestop do globoke škrbine med Hudim vršičem in Veliko Črnelsko špico. Začetek je lahek, nadaljnji prehodi pa se nam vsakič odpirajo šele, ko pogledamo čez naslednji rob. Prehodi so na desni strani grebena. Tik nad škrbino postane teren zahtevnejši in bolj nepregleden. Prehode je potrebno iskati levo in desno: Najprej se na desni strani po travah spustimo do travne poličke, ki ji sledimo levo čez rob grebena. Čez prag se spustimo do nižje poličke (II) in po njej spet čez rob na desno stran grebena (polička se za malenskost dvigne), od koder se lahko spustimo v škrbino.

S škrbine splezamo čez prvi kratek prag (malce levo od grebena, II), višje pa se vzpenjamo po travah in skalah do skalne stopnje (nikar ne nadaljujmo prav po grebenu, kjer je povsem izpostavljeno). Po zelo strmih travah (tik pod skalami, ki služijo za dobre oprimke, tudi travni stopi so dobri - nekakšna ozka travna polička) prečimo v desno, dokler se nad nami ne odpre lažji travnat/skalnat svet. Po njem (strme trave) si brez večjih težav poiščemo prehode na vrh Velike Črnelske špice (II-). Grebensko nadaljevanje do Male Črnelske špice je lahko.