Ocenjevanje turnosmučarskih smeri

Nova lestvica

Leta 2011 je Igor Jenčič (avtor najbolj priljubljenega turnosmučarskega vodnička pri nas) napravil primerjavo različnega ocenjevanja težavnosti turnih smukov, ki so v uporabi predvsem v Alpah. Predlagal je uporabo švicarskih ocen pri nas in to upošteval v novi izdaji Velikega turnosmučarskega vodnika (jesen 2013).

Ocenjevanje težavnosti turnih smukov
Ocenjevanje težavnosti alpinističnih spustov

Stara lestvica

Sliko o težavnosti in resnosti ture nam da skupna, kompleksna ocena. Skupna ocena upošteva težave posameznih mest, dolžino najtežjega odstavka, njegovo izpostavljenost, višinsko razliko, kot tudi mesta, ki jih lahko premagamo le brez smuči ali s spustom ob vrvi. Prav tako upošteva tudi, kako široko/ozko je določeno mesto. Nevarnost plazov in nadmorska višina ne vplivata na oceno.

Izpostavljenost je velika, če je padec nevaren (do smrtno nevarnega), majhna pa takrat, če ima težak, ne predolg odstavek spodaj lep iztek.

Pri ocenah razlikujemo med zgornjo (+) in spodnjo mejo (-).

Vse ocene veljajo v dobrih snežnih razmerah.

Ocenjevanje posamičnih mest

S1	poti, ceste, zelo položna pobočja
S2	rahlo nagnjena pobočja
S3	široke, odprte strmine nagnjene do 35°, včasih tudi več
S4	strmine do 45°, brez velike izpostavljenosti
S5	strmine med 45° in 50° v ozebnikih, tudi na manj strmih pobočjih, če je izpostavljenost velika
S6	strmine večje od 55°, pri veliki izpostavljenosti tudi do 50°
S7	skoki čez skale, ledne odlome in podobno, na zelo strmih področjih

Ocenjevanje skupnih težav

I	lahko
II	manj težko
III	kar težko
IV	težko
V	zelo težko
VI	izredno težko
VII	skrajno težko

Za oceno IV obstaja tudi objektivna definicija: širok in neizpostavljen ozebnik, z enakomernim naklonom 45° in višinsko razliko 400 m.
Vir: Turni smuki (Ciril Praček, Miro Črnivec), Strme smučine (Andrej Zorčič, Dejan Ogrinec) in Skrivnosti nedotaknjenih strmin (Borut Črnivec, Andrej Terčelj).

Ocenjevanje turnih smukov

Za ocenjevanje turnih smukov se uporabljajo ocene do tretje težavnostne stopnje, kjer turno smučanje po težavnosti zvezno prehaja v alpinistično smučanje. Najbolj razširjena je delitev težavnosti turnih smukov na pet stopenj (to delitev uporablja Turnosmučarski vodnik (Igor Jenčič)):

• nezahtevno (I)
• delno zahtevno (II-)
• zahtevno (II)
• bolj zahtevno (II+)
• zelo zahtevno (III-)

Zanimivo anketo, Težavnosti turnih smukov, kjer se preverja, koliko stopenj težavnosti ločijo turni smučarji, je leta 1995 izvedel Borut Črnivec.