Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko

Avtor: Borut Črnivec (objavljeno na spletni konferenci Gore, 10.12.1995)

Rezultati ankete težavnosti turnih smukov

I. Metodologija obdelave podatkov

Pri rezultatih sem upošteval samo ankete tistih, ki so presmučali več kot 60% (12 od 20) danih turnih smukov. Tako je v obdelavi ostalo 20 anket.

Ocenjevanje od 1 do 8, ki sem ga uvedel zato, da bi čim bolj zabrisal kakršno koli povezavo z obstoječimi lestvicami, je prineslo nekaj nepričakovanih težav pri obdelavi anket, kar je precej podaljšalo obdelavo. Anketiranci se na območje niso kaj dosti ozirali, ocenjevali so v ožjem območju, s polovičnimi in vmesnimi (npr. 2-3) ocenami.

Obdelava je potekala v naslednjih korakih:

  1. Zamenjava polovičnih in vmesnih ocen s pripdajočimi decimalnimi števili (npr. 2-3 = 2.5).
  2. Normiranje ocen med 1 in 8: ocene vsakega anketiranca sem linerano preslikal v območje med 1 in 8.
  3. Redukcija skrajnih vrednosti: pri vsaki turi sem od rezultatov odstranil dve najnižji in dve najvišji (normirani) oceni.
  4. Povprečenje preostalih ocen za vsak turni smuk.
  5. Rangiranje v 6 oziroma 5 razredov. Pri tem se pojavi vprašanje kam nastaviti absolutno težavnost najtežjega anketiranega smuka (Jalovčev ozebnik) glede na druge, alpinistične spuste. Za to bi bila pravzaprav potrebna druga anketa - med alpinističnimi smučarji, saj se tudi ocene med le-temi razhajajo. Večina zagovarja težavnost III-, kar implicira razdelitev dobljenih rezultatov v 5 težavnostnih kategorij.
  6. Določitev najbolj karakterističnih smukov v vsakem razredu. Gre za spust, ki ima oceno SOCT čim bližje sredini območja danega razreda (razen za 1.razred, kjer so karakteristično najlažji smuki). Kjer odločitev ni enoumna oz. kjer je bila standardna deviacija SOCT velika, sem kot karakteristična označil po 2 spusta v razredu.

II. Rezultati

Ture so urejene po naraščajoči težavnosti (SOCT)

Legenda stolpcev

  • 6-RAZ: razred težavnosti pri razporeditvi v 6 razredov med I in III ( I, II-, II, II+, III-, III ).
  • 5-RAZ: razred težavnosti pri razporeditvi v 5 razredov med I in III- ( I, II-, II, II+, III- ).
  • SOCT: srednja ocena težavnosti (med 1 in 8).
  • NODG: število anketirancev, ki je dani TS presmučalo (ocenilo).
  • KTS: zvezdica označuje karakteristične TS pri rangiranju v 5 razredov.
Št.Tura6-RAZ5-RAZSOCTNODGKTS
17Pod Kriško stenoII1.3120*
12Luknja - VrataII1.3519*
9Debela Peč - LipancaII1.5017
5Rodica - Suha - BohinjII2.1013
19Kotovo sedlo - TamarII-II-2.5020
7Viševnik - Rudno poljeII-II-2.6920
11Kredarica - KrmaII-II-3.1820*
8Veliki Draški vrh - KonjščicaIIII-3.5219
15Rob Kriške stene - Bivak IV - VrataIIII-3.7413
6Krn - Komna (mimo jezera)IIII3.8218
13Kredarica - Za Cmirom - VrataIIII4.1019
10Kanjavec - Velo polje - Bohinjska vratca - KrmaIIII4.1516
18Mala Mojstrovka - Vratca - VršičIIII4.3720*
2Štajerska Rinka - Žmavčarji - Kamniška BistricaII+II+5.4314
16Velika Dnina - KrnicaII+II+5.6413
4Visoka Vrtača (po J pobočjih)III-II+5.8113*
3Grintovec - Kokrsko sedlo - Kamniška BistricaIII-II+6.3920
1Turski žlebIII-III-6.728
14Stenar - Sovatna - VrataIIIIII-7.0418*
20Jalovčev ozebnikIIIIII-7.7719*

III. Ostali podatki

Skupno je bilo definiranih 339 ocen (od 20 x 20 možnih), povprečno je vsak TS presmučalo 17 anketirancev, izstopa le Turski žleb (8 ocen).

Anketiranci so danih 20 TS ocenili s povprečno 6.95 različnimi ocenami ('razredi'), najmanj s 6 in največ celo z 10 razredi!

Dobljeni rezultati se praktično niso spremenili pri uvedbi uteženih ocen (normirane ocene vsakega anketiranca sem utežil s faktorjem 'presmučanja' NODG / 20). Tudi spreminjanje stopnje redukcije ni bilo bistveno, vplivalo je le na standardno deviacijo (SD).

IV. Interpretacija

Dobljeni rezultati se mi zdijo zanesljivi, logični in umestni. Pri večini TS so ocene razmeroma enotne (majhna SD). Največja odstopanja so bila pričakovano pri dolgih (npr. Krn - Komna) in pri težavnostno razgibanih smukih (npr. Velika Dnina - Krnica).

Menim, da so rezultati zanesljivo ovrgli mnenje nekaterih, da zadostuje obstoječa klasifikacija TS v 'lahke', 'srednje težke' in 'težke'. Od 8 predvidenih razredov, so jih vsi anketiranci uporabili vsaj 6, kar tudi pomeni da 'čutijo' toliko različnih težavnosti! Rangiranje v 5 razredov je na osnovi tega nadvse umestno.

Tudi problem absolutnega rangiranja (točka I.e) pravzaprav ni pomemben, saj se pri razvrstitvi v 5 ali pa 6 razredov večini TS ocena ne spremeni, ostalim pa seveda le za 1/2 ocene, toliko pa vedno znaša tudi splošna nezanesljivost dane kvantizacije.

Hvala vsem, ki so sodelovali in pripomogli k danim rezultatom!

Lep pozdrav in dobro smuko

Borut Črnivec