Vertikalovca sta smer presmučala v nedeljo v "idelanih razmerah" (hvala obema za poročilo o razmerah) in sva šla z Jakom pogledat, kako je smer zalita v letošnji zimi glede na prvi spust pred tremi leti. Začetnega odseka praktično ni - toliko snega je nabutalo pod steno, da deluje vstop prav smešno položno. Kratek (običajno ključen) prehod izpod stene na vesino je možen celo po več variantah, strmina tudi manjša kot v običajni zimi, malo preko 50°. Višje je bilo žal slabše zalito, na koncu dolge "rampe" (45-50°) so bile tri kratke kopne travnate poličke, kjer sva prestopila na osrednjo vesino, ki žal prav tako ni bila tako lepo zasnežena (ožina na sredi). Naklon vesine je zelo konstanten, 50-51°, vse do vrha stene.

V ponedeljek je konkretno pomrznilo, razmere glede na nedeljski gnilec precej drugačne. Na vesini sva imela lepo odjenjano, čez travnata mesta sva zapeljala bp, nižje sva imela trdo, a je bilo grifig. Pod smerjo sva lovila strme in grifig terene vseskozi levo, kjer je bila na Prevalsko ravan prav luštna smuka. V splošnem gledano sem bil pa razočaran, saj je bila smuka slabša (= bolj omejena) kot pred leti, ko sem imel v steni vse lepo in na široko zalito. Je bil pa zato iztek smeri tokrat naravnost vzorno zalit, prvič sem ga ravno še lahko presmučal po ozki gredi.

Nekoliko bo potrebno korigirati oceno spusta: I, 50°, 350 m.