Na SV flanki (6.2.2011), tokrat na smučeh: TKG.

Vrhunec smučarske sezone, na katerega sem čakal vse od začetka februarja, ko sem se z vrha Viša zagledal v SV steno Prestreljenika, kjer mi je v oči padla široka bela črta. Izjemna flanka: strma, prostrana in zračna - to je to, kar si ljubitelji strmih smučin lahko le želimo.

Vesina je celo tako strma in zračna, da ob prvem obisku nisem bil prepričan, ali se jo bom s smučmi sploh kdaj lotil. Vso pomlad sem čakal na tisti neopisljivi lahkotno smučarski občutek, ko so strme smučine urezane z lahkoto in popolno zanesljivostjo, in ta občutek sem dokončno ujel šele na pošteno strmi liniji z Mangarta.

Potreboval sem "samo" še ustrezne razmere in te so bile ujete res "glih-za-glih". Že spodnji, ključni smučarski prehod, kjer greda povede iz vstopnega žlebu na vesino, je bil povsem prhek, in po njem ni šlo, tako smo na vesino splezali preko trav, snega in skal direktno navzgor. V spodnjem delu vesine nas je za nameček pričakal odsek, kjer je bil sneg pošteno namočen, da smo se pogreznili do riti in smo že iskali, kje bi levo ušli ven iz stene, a so bile razmere tam še slabše. Tako smo nadaljevali in razmere so se višje kmalu "uredile", le malo pod grebenom je sledil še eno podobno gnojno mesto. O smučanju čez steno smo že davno prenehali resno razmišljati in tako smo z vrha začeli smučati po normalki proti žičnicam.

Ko smo prismučali do razcepa, mi vse skupaj ni dalo miru in tudi razmere na presmučanem odseku z vrha so mi govorile, da bo tudi čez steno povsem varno. In sem šel. Po prvem zavoju sem bil povsem "notri", polno osredotočen na samega sebe, na smučanje, na snežno podlago in na vse okoli mene. Praktično v enem zamahu sem z užitkom presmučal celotno vesino. Za prestop z vesine v žleb sem si vzel malo predaha in sem ga potem res komaj izvedel, ker mi je tisto snežno "prhnobo" s strme grede ene trikrat odneslo in je bila kar umetnost obdržati ravnotežje, sicer bi moral v žleb skočiti, na kar sem bil tudi pripravljen. A ni bilo potrebe in sem, takrat pa že povsem sproščen in razbremenjen, odsmučal še preostanek smeri.

Smer je visoka 350 m, naklon praktično konstantno med 50-55°, ocenil sem z I+.