Boštjana sem peljal firbce past v Karničarjev smučarski Fritsch-Lindenbach. Moje mnenje je še vedno ostalo, da po tako zračni smeri s smučmi na nogah pač nimam kaj iskati. Tokrat je bil sneg za vzpon malo boljši/trši kot pred leti, tudi izstop sva poiskala nekaj nižje. Boštjan je po prečenju zgornje flanke v levo kar pošteno popraskal po bolj ali manj poprhanem žlebičku, sam pa sem poskusil kakšnih 10 m nižje in vstopil v žleb, ki pada z Dolske škrbine. V njem me je pričakal krajši ledni skokec, ki je bil sicer 'skoraj' navpičen, a prav lušten. V primerjavi z akrobacijami izpred treh let, sva jo tokrat zelo poceni odnesla.

Nad škrbino naju je pričakala tako pravljično zalita in speglana vršna glava Grintovca, da bi bil smrtni greh odsmučati po Strehi. Vršni naskok iz Dolcev je mogoč praktično kjerkoli, tega čuda še nisem videl. Navzgor sva pociljala po normalki, z vrha pa sva odsmučala več ali manj točno direktno navzdol v Dolce, kjer je za kakšen plus težje. Začuda še po drugi uri ni niti drobec odjenjalo, tako da se je zgoraj pošteno prašilo pod robniki...

Na koncu je po celodnevnem uživanju prišel tudi račun, a je bil pastriski prehod v Suhi dol tokrat presenetljivo prijazen. Štorkljanju do Suhadolnika se tudi ni bilo moč izmakniti.