Cilja konkretno nismo določili in glede na stanje nad Pecolom smo izbrali Špik nad Nosom, kjer sva lani že uspešno (žal peš) pretaknila dve smučarski varianti. Pristop preko Škrbine nad Tratico je zelo lušten, posebno zgoraj okoli vogala je prav 'fletno' in za začimbo smo izbrali levi žleb (od treh), ki ponujajo prehod navzgor. Žal pa že spodnji prehod s Pecola na pobočje za smučanje ni bil zalit, tako da smo spust morali zastaviti preko J pobočja. Candolinijev vodniček ima vrisano smer, ki izstopi po 'enem čudnem eSu' na levi (gledano od spodaj) strani, veliko bolj smiselna, predvsem pa zasnežena, je varianta na desni strani, kjer se s pobočja na planoto spustimo v zatrep izrazite grape, ki se močno zažre v J pobočje Špika nad Nosom. Smer so nam pokazali trije 'jodlarji', ki so ravno na smučeh(!) prišibali na greben. Vršni lučaj je za spust sicer bolj zahteven (tokrat se je ravno še dalo poiskati zasnežene prehode), zatem je pa pobočje bolj turnosmučarske narave (nekje okoli 35°), kjer pa v trdem (kot za vraga nam ni hotelo odjenjati) vseeno ni nobenega prostora za napake.