Zelo luštna in lahkotna tura. S Pecola naravnost na Škrbino nad Tratico (Forca de lis Sieris), v okviru markirane poti na zahodni vrh Špika nad Nosom (Foronon del Buinz) in sestop čez južna pobočja. Tako s Škrbine nad Tratico kot z rame Špika nad Nosom potekata težja turna smuka (opisa v Candolinijevem vodničku), tako da sva z Neveje po za silo zasneženi cesti optimistično štartala celo s smučmi. Kmalu sta naju prehitela dva avtomobila in v zasedi pričakali kratki kopni odseki, na Pecolu naju je pa skoraj kap, ko sva strmela na porazno zasneženo planoto. Nekaj časa sva šla še na inercijo, zatem sva smuči odvrgla v prvo smrečje.

Pristop po široki grapi direktno na ŠnT sva v letni sezoni že spoznala (sam vstop zahteva malček lahkega 'plezanja'), tokrat sva se vstopnega skoka lotila po ravno za silo zalitem žlebičku povsem na levi, lahko (pravzaprav je bilo zaradi gaženja naporno) nadaljevanje se nama je pa sproti odpiralo levo in desno. Na škrbini so naju pozdravili divji razgledi in iskanje najlažje poti nadaljevanja na vršni greben ŠnN, izbrala sva najbolj očiten žleb, ki naju je z leve privedel na kar oster greben. Prehodi levo so bili premalo zasneženi, tako da sva morala na sam rob, kjer sta bila kratko mesto ali dve zaradi izpostavljenosti malce sitni (ozka polička, kjer ni bilo za kaj prijeti). Višje sva brez težav dosegla ramo (stik s sestopno smerjo) in naprej po ravno zasneženih prehodih (okoli 45°) na zahodni vrh, ki je 15 m nižji od glavnega (2516 m, 2531 m).

Sestopila sva nazaj na ramo in smučarsko (beri 'po riti') opravila z večino mokrega južnega pobočja. V spodnjem delu sva se čisto po nepotrebnem ubadala z vbodom izteka na planoto, ki kar sam povabi in v slalomu (en majčken skokec je bil kopen) privede pod 'steno'. Kmalu sva ujela pristopne sledi, poiskala smuči, začuda celo prismučala do ceste (kombinacija trava-sneg), ki pa je bila v spodnjem delu žal že neprimerna za vožnjo.