Z Mangartskega sedla naju je z vetrom takoj zagrnila taka megla, da sva svet skoraj bolj tipala kot videla. V mislih sva sicer imela greben prek že poznanih Malih špic in Skale do povsem italijanskega Monte Bucherja, kjer pa še nisva bila na obisku.

Preko prvih špic sva še pridno telovadila, dokler se ni dež dokončno odločil, da bo ob nesebični pomoči vetra bolj resno zastavil. Tako sva se na nekem sitnem in zračnem mestu navezala (tokrat sva vlekla povsem grebensko varianto) in se za zadnjo špico po žlebu spustila do travnate grape med Malimi in Visoko špico ter nižje vsa namočena po potki prečila do izhodišča.