Male špice (2167 m)

Razpotegnjen greben Malih špic (Cime Verdi) leži zahodno od prevala Čez Jezik. Male špice sestojijo iz več našpičenih vrhov (v grebenu je osem bolj izrazitih špic), ki so vse približno enako visoke. Zanimivo je, da najbolj vzhodni dve špici ležita povsem v Italiji, vse naslednje grebenske špice pa ležijo na meji. Male špice so z ostro zarezo ločene na vzhodni in zahodni del. Najvišja špica v zahodnem delu Malih špic se imenuje tudi Visoka špica (Cima Alta di Valromana, 2159 m). Greben Malih špic se na zahodu konča z Remšendolsko škrbino (2031 m, imenovana tudi Sedelce).

Greben

S prevala Čez Jezik vodi navzgor shojena potka, ki pa se kmalu izgubi. Po strmih travah nadaljujemo navzgor. Usmerimo se v desno in brez večjih težav splezamo na povsem (severo)vzhodni vrh Malih špic, ki v celoti leži v Italiji. Meja namreč poteka s prevala Čez Jezik najprej po grebenu proti zahodu, ko pa se greben prelomi v desno, mu meja ne sledi, ampak poteka kar naravnost v isti smeri proti vrhu tretje špice.

Na vrhu (severo)vzhodne špice se usmerimo na (jugo)zahod in po ozkem grebenu brez večjih težav prečimo čez enako visoko drugo špico. Tudi naprej do nekoliko nižje tretje špice, kjer na vrhu zagledamo mejni kamen (5/19), večjih težav ni.

Četrta, najvišja špica, pa nas postavi pred težji problem. Gladka plošča (v sestopu) nad škrbino in izpostavljenost nam otežita nadaljevanje po grebenu. Če problemu nismo dorasli, se vrnimo nazaj po grebenu do primernega mesta, spustimo nekaj metrov navzdol in prečimo pot tretjim vrhom proti zahodu. Ko pridemo pod omenjeno najvišjo špico, se usmerimo navzgor in po najlažjem prehodu splezamo na vrh. Smo na najvišji špici Malih špic.

Pogled po grebenu naprej nas povleče na najvišji vrh zahodnega dela Malih špic: Visoka špica. Pa si jo vzemimo. Po grebenu nadaljujemo malo naprej, kjer nas kmalu pričaka težji prag v sestopu (dobra II). Z malo telovadbe prvi del pragu preplezamo po desni, spodnji del pa po levi strani. Z grebena se spustimo nekoliko navzdol in prečimo pod naslednjo špico, 2150 m, (ki je od tu dostopna z nekaj lažjega plezanja). Usmerimo se v škrbino med naslednjo špico, 2149 m, (šesta po vrsti) v grebenu in njej vzporedno in nižjo špico na levi strani (ki ne leži na grebenu, temveč južno od grebena in je povsem slovenska). Od tu se po žlebu spustimo navzdol proti jugozahodu.

Pred nami je zelo strmo (skoraj navpično) travnato pobočje Visoke špice. Po njem si je potrebno poiskati najlažji prehod na vrh. Morda je najmanj zahtevno (najina smer vzpona), če se vseskozi držimo precej desno od vpadnice vrha (oziroma, da gremo proti škrbini in malo pod njo vzporedno z grebenom po mestoma navpičnih travah navzgor). V mokrem se moramo vzponu absolutno odpovedati, saj zanesljivih oprimkov v travi ni! Na vrhu je mejni kamen (5/20). Vzpon na Visoko špico je najbolj zahteven del prečenja Malih špic: bolj strmih trav še nisva potipala.

Z Visoke špice lahko brez večjih težav po travah nadaljujemo do najbolj zahodne grebenske špice, 2152m (5/21). Tu se nam odpre pogled na Sedelce in dalje na dvoglavo Skalo, 2133m. Nadaljevanje grebena do Sedelca je najbrž neprehodno. Le malo naprej je navpičen prag, ki ne obeta preveč (do praga vodijo strme trave). Potem pa do Sedelca čaka še en navpičen prag z zahodne rame.

Najlažji sestop z grebena je po grapi med Visoko špico in vrhom kjer stojimo. Z vrha nas čakajo strme (a niti slučajno tako navpične kot pri pristopu na Visoko špico) trave. Nižje nadaljujemo po grapi. Prvi težji del lahko obvozimo po desni (po travah, vmes je potrebno sestopiti tudi čez manjšo gladko ploščo, kjer nam pomagajo oprimki na desni strani), drugi prag precej nižje pa lahko preplezamo povsem levo (II) ali po gladkih skalah desno. Nadaljevanje je lažje. Nekaj metrov še sestopamo po grapi, nato pa na primernem delu zapustimo grapo levo po travah in čez rob (lahko tudi nadaljujemo po grapi) in nadaljujemo s sestopom do nemarkirane poti, ki preči pod Malimi špicami od sedla Čez Jezik do Sedelca.