Smer Potočnik-Tominšek, III/I-II, 700m (Slovenske stene).

S parkirišča sva ciljala navzgor in zadela rob med krnico Pod Dolkom in Suhim plazom. Začetni del grebenčka je ravno toliko strm in drnast, da je nekoliko neprijeten (po opisu bi morala ciljati v krnico na levi). Višje sva se držala luštnega macesnovega grebena, dokler se pod steno ni zaključil. Tu sva spet 'padla v opisan dostop' in desno v gruščnat iztek zelo izrazite grape.

Sama smer je prijetna in ni preveč zahtevna, saj nimaš občutka, da si v steni (zračnih mest ni), ker se vseskozi giblješ v območju grape, ki prereže celotno steno. Do izstopnega kamina so težave kratke (do zelo dobre II), tudi orientacija ni preveč zahtevna, saj te teren lepo vodi navzgor po najlažjih prehodih (skica v opisu je malce varljiva).

V zgornjem delu smeri (do grede pod zadnjo zaporo) se pleza po sistemu žlebov. Poudarila bi, da gredo dosežemo povsem na desni (tja nas teren tudi usmeri) in nikakor ni smiselno prehitro navzgor (skica ni točna ;). Midva sva bila seveda preveč neučakana in nisva šla pogledat desno za rob. Pociljala sva kar v prvi užiten (od spodaj) prehod, ki je vodil na gredo. Nekje na sredi prehoda, kjer je bilo že hudo zabeljeno (drobljivo, blizu III), sva trčila ob trebušasto skalo. Na vrat na nos sva se navezala (v takem položaju je to zelo sitno in dolgo opravilo), zavarovala na pripravni zagozdi in po nikakršni kamenini (zlepljen pesek) z malo (beri skoraj nič) oprimki obplezala trebuh (blizu IV). Od zgoraj se je potem videlo, da bi na desni imela sprehod...

Na gredo sva stopila pod izstopnim kaminom, ki je zelo izrazit in prav nič hud (najtežje mesto smeri). Bolj težaven je le kratek zgornji del (slabih 10m), ki je nekako dvojen. Prvi del premagamo z gvozdenjem (noge, hrbet; nahrbtnik je zoprna nadloga)(III, morda III+), drugi del pa je v razkoraku 'lahak'. Nad kaminom sva stopila na normalko (opis), ki vodi iz krnice V kotlu...

Tik pod vrhom se je očistilo še nebo. Razgledi z vrha so bili karseda imenitni, poležavanje še bolj. Sestopanje je bilo pa zelo razvlečeno plačilo za vse luštne utrinke. Enega takega so nama pripravile (barvno izjemno zakamuflirane) snežne jerebice. Ponavadi so plašne (opaziš jih šele, ko vzletijo), tokrat...