Lani sva našla lahek prehod na Goličico, potem sva si v alpinističnem vodničku Vršič prebrala opis normalnega pristopa na Goličico in sva sklenila, da ponoviva najin vzpon in po normalki sestopiva (čez Malo Goličico in Prednjo glavo in po meleh v Suho Pišnico).

Pri vzponu ni kaj dodati, ker sva ga že opisala. Sestop je povsem druga, daljša, orientacijsko zahtevnejša in bolj izpostavljena pesem. Smer je v vodničku povsem na kratko (po najini presoji tudi zelo dvoumno/napačno) opisana in ocenjena z mestoma I-II, kar je glede plezalnih težav res. Ampak lepo po vrsti.

Z vrha Goličice sva sestopala naravnost v smeri Male Goličice, 1957m. Mestoma sva sledila nekakšni izhojeni potki, a večinoma sva iskala/našla lahke prehode (vrh v škrbini je najlažje prečiti po grebenu). Na vrhu MG sva po nasvetu vodnička (omenja dve varianti) poskusila najprej po grebenu. Ta greben se je po daljšem poskusu izkazal za zgrešenega, saj je vzporedno z Grapo med Goličicama padal v Suho Pišnico. Nato sva poskusila direktno proti vmesnemu vrhu med MG in Prednjo glavo (vrh je rama, 1839m). Prehodi so se lepo odpirali (orientacijska točka je vmesen izrazit stolp, ki ga obidemo po levi strani) in še pred škrbinico sva stopila na shojeno potko (možici), ki naju je pripeljala pred koto 1839.

Potka je nato vodila proti Prednji glavi, 1684m. A takoj, ko je teren postal zahtevnejši, so potka in možici izginili (50-100m nad škrbino pred Prednjo glavo). Nekaj časa sva po strmem skrotju sestopala v smeri grebenčka (ki ni vodil proti škrbini, ampak se je odsekano končal nad meliščem) in potem po poličkah prečila v desno (svet je zelo grd, saj se na poličkah valjajo rolerji, k resnosti močno prispeva izpostavljenost) dokler nisva bila tik nad škrbino, ki sva jo dosegla z desne po lahkem žlebu. S škrbine sva po meleh (na desni strani ogromne skale je sestop bolj udoben, na levi je vse podrto in zdrajsano) sestopila v Suho Pišnico in tam ujela markacije do avta.

Plezalne težave pri 'normalki' so lahke in v okviru I-II, res siten/grd je le svet tik nad Prednjo glavo. Orientacija je kar zahtevna, posebno v sestopu (in najin sestop ni potekal tako gladko, kot si si lahko ravnokar prebral). Smer najinega pristopa je bila v nasprotju precej manj resna (večje izpostavljenosti ni), čeprav so plezalne težave mestoma dvojka (enkrat sežejo tudi malce čez).