Goličica (2078 m)

Pristop

Po grapi med Goličico in Malim Prisankom

Grapa med Goličico in Malim Prisankom je (alpinistično) smučljiva (IV+). Smučarska smer se zaključi še preden grapa preseka Hanzovo pot: iz grape zavije v levo in pod steno Malega Prisanka preči do snežišča pod Hudičevim žlebom (v sam iztek le tega).

Brezpotni pristop na Goličico poteka prav po omenjeni grapi. Vzpeti se je potrebno skoraj do škrbine med Goličico in Malim Prisankom. Tik pred škrbino pa splezamo levo ven iz grape in pod vrhom Goličice prečimo po široki zagruščeni gredini, dokler se nazaj (desno) na vrh ne odpre lažji svet. Pristop ima dve ključni točki: sam vstop v grapo in prehod, ki nas iz grape privede na vršno gredino. Sledi podrobnejši opis:

Grapa preseka Hanzovo pot malo pred Hanzovo steno. Tu je grapa mestoma ozek žleb z navpičnimi skoki in gladkimi stenami. Zato je bolje nadaljevati po Hanzovi poti do snežišča pod Hudičevim žlebom. Tu imamo dve možnosti: malo ruševja ali nekoliko izpostavljen prehod s snežišča (težavna zna biti tudi krajna zev). Prehod s snežišča poteka prav iz izteka Hudičevega žlebu. Tu se čez navpični levi breg (gledano od spodaj) snežišča odpre gredina (midva je nisva preskusila, zato je ta podatek za preverit). Na vrhu pragu se pot združi z najino smerjo (predor skozi ruševje):

Tik preden Hanzova pot zavije za rob in se spusti v snežišče pod Hudičevim žlebom, splezamo čez lahek in kratek prag. Tu nas travni prehod v levo vodi med ruševjem, dokler se ne odpre manjša čistina. Na vrhu čistine opazimo predor v ruševju (plazimo se po kolenih in pod vejami). Kmalu prečimo malce v desno do vzporednega predora (če zadanemo oba predora, imamo zelo malo opravka z ruševjem). Ta nas pripelje na udobne trave, ki nas med ruševjem vodijo počasi v desno, dokler ne pridemo vis-a-vis z iztekom Hudičevega žleba (sem pripelje varianta neposredno s snežišča).

Teren nas takoj pripelje do dobro vidnega rdečega pragu (krušljiva rdeča kamenina), ki ga b.p. preplezamo po desni ali levi strani (I-II). Trave nas vodijo naprej na grebenček in tu se nam na levi odpre 'iskana' grapa. Malo višje je povsem lahek prehod v grapo, ki je tu zagruščena, široka in nezahtevna. Nekaj višje v grapi je zoprn prag: ozek žleb z dvema zaporednima in kratkima navpičnima skokoma (II)(v obeh je zagozdena velika 'grozeča' skala). Z malo telovadbe pridemo čez (skali sta dobro zagozdeni, izpostavljenosti ni)(najbrž je prehod možen tudi na desni strani, kjer je še en žleb). Višje se (morebitnim) težavam umaknemo po lahkem žlebu na desni (II-) in kmalu prilezemo tik pod škrbino (pravzaprav sta dve škrbini, do obeh pa vodita težja praga).

Grapa se tu razcepi in prehod levo ven iz grape je potrebno poiskati nekaj metrov pod razcepom (začetek prehoda označuje možic). Najprej splezamo nekaj metrov navzgor na 'travno' poličko (lahko), ki nas vodi v levo, dokler se navzgor do lahkega terena ne odpre kratek, strm in ozek žleb (II-III)(lahko plezamo tudi desno tik ob žlebu: nekoliko lažje, zato pa bolj izpostavljeno). Malo nad žlebom se svet odpre in nadaljujemo navzgor po lahki, zagruščeni in široki gredini tik pod vršno steno (proti vrhu je gredina vedno ožja). Na vrhu gredine (za prvim robom) nadaljujemo po travah skoraj vodoravno naprej dokler se v desno ne odpre povsem lahek svet. Navzgor do grebena in desno do najvišje točke. Smo na vrhu samotne Goličice in proti vzhodu zasluženo občudujemo neprekosljiv in le redko komu podarjen razgled vse od Rigljice do Kriške stene (prav vsi vrhovi so na dlani).

'Normalka'

Normalni pristop je tehnično lažji od pristopa po grapi med Goličico in Malim Prisankom, a je orientacijsko precej bolj zahteven. Tudi občutek izpostavljenosti je pri normalki večji (plošče nad Prednjo glavo).

Iz Suhe Pišnice se po meleh naporno vzpnemo na sedlo med Prednjo glavo in Goličico (za vzpon je manj naporen desni krak, za sestop je bolj tekoč levi krak). Nad sedlom je potrebno v desno preplezati gladke plošče (I-II). Najlažje se je plezanja lotiti po žlebu nekaj metrov na drugi strani sedla in potem po zagruščenih policah prečimo v desno do roba in po njem navzgor. Tu ulovimo lepo sledljivo potko, ki nas pripelje na škrbino (izrazita rama, 1839m) pod Malo Goličico. Potka je še nekaj časa sledljiva. Mimo izrazitega stolpa se vzpenjamo po desni strani in nad njim ciljamo naravnost na vrh Male Goličice, 1957m. Z Male Goličice po grebenu prečimo do vznožja vršnega dela Goličice (grebenski vršič je najlažje prečiti po rezi) in se po najlažjih prehodih vzpnemo na vrh.

Plezalne težave pri 'normalki' so lahke in v okviru I-II. Orientacija je kar zahtevna, posebno v sestopu. V sestopu so glavne orientacijske točke: Mala Goličica, rama pod Malo Goličico (vmesni stolp obvozimo na levi) in Prednja glava. Najbolj siten/grd del je nad Prednjo glavo, kjer moramo izpostavljeno prečiti povsem desno (nad sedlo, celo nekaj metrov desno od njega; pazi na rolerje), kjer ujamemo lahek žleb, ki nas b.p. 'spusti' navzdol.