Lani sva prek Povnove doline prilezla na vrh Na Križu in v vpisni knjigi brala o SZ grebenu Kočne. Vladimir Habjan je bil prijazen in nama je poslal opis grebena. Na Veliki vrh pripeljejo markacije, naprej nam pot kaže rušje ;) Začetek je pravzaprav še prijazen in kmalu rušje preide v lep macesnov gaj. Potem po plantažah rušja do slabih 2000m, kar terja obilo dobre volje...

Na ostrih stolpih se začne pravo grebensko plezanje. Tretji je malce siten in direktno ni šlo (najprej 'polovico' stolpa obvoz desno in nazaj na greben in obvoz po levi in kratek spust po majhnih oprimkih in stopih, II-III). In že sva se znašla pred 'steno'. Naravnost navzgor (do II) je šlo zelo lepo, potem se teren za hip zravna (kratek spust, obvoz po polički v desno) in spet požene navzgor do Oltarjev (Kljuka), 2137m.

Naprej nama je šlo vse narobe. Gladek stolp nama ni dal prehoda in morala sva desno dol in po strmih travah pod grebenom. Navzgor proti grebenu je bilo sitno (III, oprimki in stopi so takotako). Zato sem poskusil drugje kot Marijana, v malce bolj obetavni (kompaktni) varianti, in sem zajebal, saj sem bil kmalu v dobri trojki, in ker ni šlo dol sem moral nadaljevati in višje je bilo samo še težje. Moral sem zlesti, zato sem bil na vrhu tako psihično zmahan, da sva greben pustila zgoraj in nadaljevala po sistemu poličk in prehodov med njimi (od I do slabe III).

Nazaj na greben sva splezala šele, ko je bilo očitno, da je težav konec. Tu (okoli 2400- m) se nama je odprl prekrasen pogled na vrhnje stolpe Kočne (J. in K. Kočna, Koles, Krvava Peč...), v Povnovo dolino in na strm Palavicinijev žleb. Nadaljevanje grebena do stika z markirano potjo je lahko. Ker se nama je preveč mudilo (bližnjice so sumljive - Povnova je bila kandidat), sva šla kar po daljši (markirani) poti prek obeh Kočen in Češke koče v Makekovo Kočno.