Marko Kern
Marijana Cuderman
Marijana & Marko
16.2.2002: Storžič (Peto žrelo) - Klinični center

Moči narave so naju povsem nebogljena zagnale na tanko črto med smrtjo in življenjem. Na koncu črte so se odločile za življenje. Dano nama je bilo, da sva plaz preživela. In to kakšen plaz...

Zjutraj je snežilo. Malo sva cincala, kam bi šla. Lavinska napoved je za K-S Alpe razglasila I. stopnjo (najmanjšo) nevarnosti plazov. Le, če bi zapadlo 20cm in več novega snega, bi se dvignila za eno stopnjo. V Julijcih je bila razglašena II. stopnja (v primeru 20cm torej III.). Odločila sva se za krajšo varianto v K-S Alpe, Storžič iz tržiške smeri. Namenila sva se smučat Peto žrelo.

Parkirišče pod zapornico je bilo skoraj prazno. Snega na cesti dovolj za smučanje (prijetno sankanje?). In vse skupaj je bilo shojeno, na melišču/snežišču pod S steno Storžiča sva zavila proti Petemu žrelu. Tu so šle stopinje le navzdol (sestopi alpinistov) in sva morala gaziti. Skok (tokrat okoli 5m) z melišča v smeri Petega žrela sva obplezala po rušju na desni strani.

Po Petem žrelu navzgor sva gazila bp. Novega snega je bilo manj kot 10cm. Kmalu nad vrhom Petega žrela (prečnica v desno) naju je pričakal hud in zoprn veter. Tu se mi je povsem na lepem zlomila leva dereza!? (To JE antireklama za Salewa.) Brez težav (le veter) sva prilezla na vrh Storžiča, kjer na drugi strani tudi ni bilo zavetrja.

Nekaj minut? čez 14:00 sva na smučeh odpeljala navzdol (štartala sva kakih 20+ m pod vrhom). Dobre pol ure pred nama sta v isti smeri začela peš sestopati dva alpinista, ki sta bila v teh razmerah precej hitrejša, saj je bila smučarija zelo otežena in počasna. Zgoraj je snega malo in še ta je za smučanje zelo zoprn (kloža pod novim snegom, ozek snežni jezik). Tik pred vstopom v Peto žrelo je novi sneg malce splazil pod nogami. Tudi v samem žrelu je vsake toliko časa malo plazilo pod smučmi. Ni bilo sile.

Nekje pod polovico (spodnja tretjina žleba) je proti nama plazila gmota novega snega (najbrž sva novi sneg sprožila s smučanjem in se je potem počasi privalil za nama). Marijano je plaz že odnašal, a sem jo s smučmi zaobjel in s svojo težo oba prismučal proti bregu. Vseeno me je plaz ujel, obrnil in odnesel navzdol (smuči so ob obratu odpele, +). Takoj nato še Marijano. Plaz je bil kar počasen (le novi sneg!?). Počasnost je seveda relativen pojem, izgledalo je, kot da se prepuščaš toku reke. Skrbel me je takoj prvi zavoj žrela (stena ob straneh, oster ovinek): da ne bi treščil v skale. Za rešitev je poskrbel kar plaz, saj si v njem kar 'varen' pred udarci ob breg (si v sredi plazu, 'varnostno' obdan s snegom, in kot bob šibaš po ovinkih žrela). Brez težav sem kontroliral svoj položaj v plazu. Vedno sem bil povsem na površju in počasi sem se premikal nazaj v plazu (proti vrhu). V tem je (po prvem ovinku) mimo mene prineslo Marijano (Marijana je rekla, da je sneg dobila tudi v usta, saj jo je v plazu močneje premetavalo). Potem sem se ustavil, Marijana je s plazom šla še čez en ovinek, potem pa se je plaz dokončno ustavil. Bila sva v vidnem stiku, kakih 20m sem bil nad njo.

Večjega šoka ni bilo. Oba sva bila povsem cela. Ostala sva brez smuči in oba brez leve palice. Tu sva naredila največjo možno kozlarijo. Marijana je svoje smuči videla nekaj pod sabo v plazovini in jaz sem se odločil, da pogledam malce višje za svojimi?! Vzpenjal sem se, malce sondiral s preostalo palico, potem pa so mi ušesa potegnila glavo navzgor (kakšni 2-3 minute po koncu plazu).

Nad mano je bobnelo, sneg je zelo visoko pršil nad žrelom in videl sem, kako se z veliko hitrostjo približuje nov, tokrat povsem 'strgan z verige' plaz. Tulil sem Marijani, da je plaz in naj se umakne, sam sem šibal (nekaj korakov) k robu žrela in po bregu (še kar položno) iz žrela ven. Žal sem bil na napačni strani ovinka: na zunanji. Upal sem že, da me ne bo zajelo, a so me lovke še zgrabile (le malo je manjkalo: 2-3m), obrnile navzdol in potem z neznansko hitrostjo (še precej precej večjo hitrostjo, kot je malce pred tem izgledalo) zagnale po žrelu navzdol...

Nekaj me je zaustavljalo od bujenja in spravljalo nazaj k spanju. Z veliko količino volje sem se prisilil, da sem odprl oči. Kot bi se neznansko težko zbujal. (Marijana je kasneje povedala, da se je zbudila, ko sem jo klical, naj pride gor k meni.) Ko sem se s težavo končno prebudil in usedel, sem tik pod sabo zagledal Marijano. Okolje je bilo čudno, kot bi se prebudil na snežnem pobočju. Naj sem še tako poskušal razmišljati, vse je bilo narobe.

''Storžič,'' sem vzkliknil. ''Šla sva proti Storžiču!'' (Marijana se je spominjala stvari za mano). To izjavo sva prebavila, le zatakniti je nisva imela kam. Možgani so bili prazni. Bila sva še daleč pod Storžičem, torej imava še dolgo pot do vrha. Točno v vpadnici Kramarjeve sva bila, na melišču/snežišču pod S steno Storžiča. Le kaj počneva, da sediva v snegu?

''Saj sva že smučala!'' sem presenečeno izustil podobo v moji glavi. Še malo kasneje sem se spomnil prvega plazu. Ampak vrstnega reda pa nisem znal postaviti, niti ali je to še v prihodnosti ali se je že zgodilo. Potem je prišel spomin na strašanski plaz, ki naju je zajel za prvim. (Marijana je rekla, da sem kar naprej ponavljal svoje izjave o prvem plazu, in o rokavici, pa... Ne vem, jaz se tega ne spomnim. Torej sem se vsakič 'na novo' spomnil poteka in stanja dogodkov.)

''Živa sva, preživela sva. Se spomniš plazu. Tvoja čelada je vsa razsuta...'' Obe čeladi sta bili fuč. Počeni in razcefrani. Okoli mene je bilo polno krvi, otipal sem jo na obrazu in ušesu. Ostala sva še brez preostalih palic, manjkal je en cepin in oba sva bila brez rokavic.

''Ampak kako sva prišla sem, plaz naju je zajel v Petem žrelu''. Gledal sem okoli sebe in nisem mogel verjeti. Plaz naju je šibal po žrelu navzdol in potem po manjšem snežišču pod žrelom in neizraziti grapi v levo in čez skok na veliko snežišče pod steno. In po snežišču še precej navzdol. Takorekoč izpljunil naju je sem. Ura je bila skoraj štiri. Kje je manjkajoči čas, sva toliko časa ležala nezavestna. Bila sva brez rokavic, a me ni nič zeblo v roke. Torej ni bilo dolgo?, saj so mi po bujenju kmalu začeli zmrzovati prsti.

Imela sva strašansko naklonjenost življenja. Lahko sva stala, nič naju ni močno bolelo, lahko sva hodila, lahko sva razmišljala... Plaz naju je povsem nemočna nosil vsaj 200 višinskih! metrov navzdol. Najprej po ozkem (z ovinki) žrelu, potem pod žrelom zadel prehod na melišče pod S steno Storžiča in 'nepoškodovana' naju je tam odložil. Nisva bila zakopana pod snegom, drugače bi bila druga pesem. Ker sva lahko hodila in se nasploh še kar počutila, sva začela sestopati. Uro in pol sva potrebovala do avta. Joj, kako dolga pot je bila. Morala bi klicati GRS, a se nisva mogla odločiti, vedno bereva poročila, kako so s helikopterjem odpeljali planinca, ki je omagal, pa drugega, ki si je malce zvil gleženj in tretjega... Nekateri si zaželijo helikoptersko vožnjo, drugi preveč potrpimo. Je že tako.

Vožnja domov, prevez do dežurnega in nato v Klinični center. Šivanje ušesa (Marko), vratna opornica (Marijana), močno razboleli udarci, kot bi naju nekdo močno pretepel, in nekaj dni na Travmatološki (oba). Majhna cena za novo življenje. Hvala!

Doslej sem prebral že več navodil, kako ravnati v plazu. Plavanje: to sem poskušal v prvem plazu, dalo se je kontrolirati položaj telesa. Vendar ni ravno plavanje. Navodila so tudi, stran s smučmi (te ti v vsakem primeru odpne, tisti z varnostnimi jermenčki, jih morate obvezno odpeti) in stran z nahrbtnikom. A z nahrbtnikom je drugače, nama je ublažil vse udarce v hrbet (nahrbtnika sta strgana in obtolčena), mogoče nama je prav nahrbtnik tudi (poleg čelade) rešil življenje. Sicer pa v tako hitrem in velikem plazu ne moreš prav nič storiti, ker ti takoj vzame zavest. Lahko le upaš.

Zakaj se je tak plaz sprožil, mi je uganka. S sten se je najbrž posipal novi sneg, ga je toliko padlo s sten (morda je bil na stenah še od prejšnjič in se je sprijel, potem pa popustil) in potem v žleb, kjer se je sprožil (in potem v žlebu krepil) plaz. Mogoče je še kdo nad nama neprevidno sestopal in sprožil plazenje, ki se je v žrelu močno okrepilo?

Kdor bo v prihodnje kaj hodil v Petem žrelu, naj nama prosim sporoči, kakšna je situacija glede opreme, ki sva jo pustila v plazu. Prosim!

Plaz v Petem žrelu