| ||
|
30.12.2012: Hochgrubenkopf (2664 m) in Klenitzenkopf (2592 m) Poročilo, Turni klub Gora: Izhodišče je Sonnberg (1520 m) nad Stall-om, kjer zgleda precej ubogo vse skupaj: gozdna pobočja bolj ali manj kopna, zato pa je cesta na planino Klenitzenalm lepo zasnežena. Nad planino se svet odpre, novega snega pa je več kot dovolj. Smučati se da tik izpod Hochgrubenkopf-a in brez posebnih težav sva lovila široka pobočja s pršičem (ter se uspešno izogibala skorjastim flankam), kjer sva večinoma vozila po še nezvoženem snegu. Res zelo dobra smuka. Zatem sva skočila še po špuri na Klenitzenkopf, kjer pa je nov sneg mestoma že malo kložast, a ni sile. Smuka zelo luštna in prav tako se je dalo dobiti dovolj prostora za nove podpise - in še ga je ostalo, celca namreč ;-) Ljudi je v teh koncih bistveno manj kot na Romatenspitze in se povsem porazgubijo. Turnosmučarski tereni pa so podobni. Le malo krajše je vse skupaj.
29.12.2012: Še enkrat nad Tauerntal Poročilo, Turni klub Gora: Še enkrat sva šla na Romatenspitze, da vidiva, kako izgleda v povsem svežem pršiču. Na izhodišče sva lagodno prišla ob 9. uri in debelo pogledala, ker je bilo parkirišče nabito in očitno pol Mallnitza že na turnih smučeh (no, vsaj kakšna stotinja zagotovo). Privoščila sva si snežni taxi (za 5 eur ti je prihranjena ura dolgočasne ceste) in malo bolj živahno zastavila proti vrhu, tako da jih je po širokih pobočjih pred nama zapeljalo le kakih deset komadov. Zgoraj je bil super pršič (nekje blizu 30 cm), držala sva se levih pobočij, ki ponujajo čudovite flanke. Nižje pa je že bilo malo klože, a vseeno uživaško - tako da sva na 2200 m (vrh prečke) začela s ponavljanjem vaje. Le da sva tokrat navzgor sledila bolj osamljeni špuri, ki je vodila levo na Z predvrh (70 m nižje od Romatenspitze). Vmes nama je sicer skupina iz "zasede" (vzpon z druge strani) delno zvozila pobočje, a je ostalo prostora za neovirane podpise še ogromno. Drugi spust je bil malo slabši (malo več klože), a še vedno super. Nižje je bilo klože še več, a ni bilo sile. Na cesto sva se tokrat spustila po desni strani mimo planine Jamnik. Cesta je bila lepo speglana, ovinki malo poledeneli, sankači pa niso skakali pod smuči...
27.12.2012: Špik pod Plazom Poročilo, Turni klub Gora: Na Nevejskem sedlu je bilo novega snega točno 1 mm. Cesta na Pecol je bila zjutraj ravno v celoti zalita (tanka plast pomrznjenega snega), višina novega snega pa zelo spremenljiva od 0 pa "vse" do dobrega pol cm. Na Montaževi planoti je stanje enako vse do nekje 1800-1900 m, ko je novega snega na lepem nekje 10 in kmalu zatem okoli 20 cm in to na pomrznjeni podlagi. Proti Škrbini nad Cijanerico so se delale tudi zoprne cokle in v povezavi s pomrznjeno podlago je bilo kar pestro. Pod škrbino sva odvila levo na ostrogo Špika nad Plazom. Na 2400 m je začelo zelo silovito pihati in prenašati sneg (plaziči), ker bi morala prečiti še krajšo napihano flanko, sva po krajšem obotavljanju raje obrnila. Smuka zgoraj zanimiva (pršič ima že kložico, spodaj pa pomrznjena podlaga čudno grabi), pod Škrbino nad Cijanerico odsekoma naravnost grozljiva (pomrznjena podlaga ni enakomerna, višina novega snega tudi ne, dela se že kloža, ledenih grud plazovine se ne vidi povsod in gre vse skupaj zelo sunkovito in na trdo), nižje pa vse bolj kulturna smuka, po planoti je šlo pa prav luštno. Cesta je nazaj grede na nekaj mestih že kazala asfalt.
25.12.2012: Monte Cavallo Poročilo, Turni klub Gora: Danes je že božič, Zlodeja pa na forumu še vedno od nikoder. (Triglav lahko odštejemo, saj je tam Igor stalni inventar. ;-) Zato sva šla po njegovih sledeh pogledat, kam vse ga to zimo vodi turni korak. Mimo Baite Winkel na sedlo J od Cavalla in po kratki ferati proti vrhu sva sledila Igorjevi smučini. Nad sedlom (2044 m) se svet odpre (to sva zaradi megle bolj slutila kot videla), zadeva je sicer smučarska, žal pa je trenutno vršni del malce premalo zalit za smuko. Tako sva na prvem kopnem skoku pustila nahrbtnika s smučmi in skočila na vrh. Skoraj na vrh, ker v megli za rezat in močnem vetru nisva ničesar videla, sledi so poniknile, tudi principessine, in sva obrnila na neki grebenski glavi, ki je bila po višinomeru kakih 20-30 m nižje od križa. Snežne razmere: kratka smuka navkljub mlečni belini do sedla dobra, po žlebu tako-tako, pod njim spet zelo dobro, zatem pa bolj ali manj zelo smotana skorja v nikakršni vidljivosti do gozda in rodeo do bajte.
24.12.2012: OhneSteinKontaktGipfel Poročilo, Turni klub Gora: Tako so domačini javljali razmere na Romatenspitze. Parkira se na spodnjem parkplacu 1300- m, potem je slaba ura zelo položne ceste, nekaj minut nato po gozdu, potem pa po prostranih pobočjih na vrh. Smuka danes v zgornjem delu (nad 2000 m) zelo dobra. Pršiča ravno ni, je pa nek kvazi "postan pršič", ki je lepo smučljiv. In še polno nezvoženih vesin sva ulovila. Nižje je bila smuka zanič, skorjica je v senci že pomrznila, v gozdu je bil rodeo (zapeljale so naju "napačne" sledi), po pomrznjeni in mestoma ledeni cesti pa kar šiba. Naslov pa res drži. V povprečju sva danes nabasala vsak pol kamna. Zato pa sva nabasala toliko cokel, da sva vršnih 300 m zelo glasno robantila. Še vedno bolje kot večina, ki je gladko obrnila.
23.12.2012: Grape Mojstrovke Ravno prav za otvoritev smučarske sezone. Poročilo, Turni klub Gora: Navzgor sva slalomirala po lepo uhojenih in zalitih grapah: po Butinarjevi na Grebenc, po Pripravniški dol in po Župančičevi na vrh. Ker je bila Pripravniška ravno na frišno zvožena (dva komada sta se na smučeh oz. bordu zbasala po grapi navzdol), sva z Mojstrovke raje odsmučala po "nedotaknjeni" Župančičevi smeri. Zgornji del Župančičeve je smučarsko narejen in tudi snežne razmere so bile danes presenetljivo super (prhek, suh sneg). Nekaj metrov ožine je bilo potrebno oddrsati, sicer je povsod dovolj prostora za vijuganje. Pod vršnim delom sva na rami prestopila levo čez rob in odsmučala (Smer ob rebru) proti Šitni glavi. Tudi tam razmere dobre. Pod Šitno do Vršiča je bilo odsekoma odlično, mestoma poškrta, med ruševjem in še kje pa zanič.
19.5.2012: Hoher Sonnblick (3106 m), Nordwandrinne Vzpon iz zatrepa doline Rauris po Nordwandrinne (Osrednji ozebnik) na Sonnblick in spust po normalki je glede na videno kar popularna in prestižna tura - v soboto jih je bilo pred nama kakšnih 8 komadov, spodnje 4 sva ravno ujela do ozebnika (normalni pristop je pa sploh neverjetno množično oblegana zadeva). Zanimivo, da podstavek severne stene ni tako strm, kot deluje od daleč, in sva po dobri špuri do ozebnika brez večjih težav prišpancirala kar na smučeh. Naklon tega 'podstavka' je v povprečju nekje 35-40°, 600 m; sam ozebnik je visok 300 m in je konkretno bolj strm: spodaj 45°, zgoraj 50°, izstop pa nekje 55° ali več. Precej manj 'turašev' se odloči za smučanje po ozebniku, glede na sledi je v petek to uspelo dvema. Še manj se jih s smučmi spusti prav z grebena in navadno to storijo s pomočjo vrvi. Prvi slovenski ponavljalci (leta 1995), so se 'pohvalili', da so bili nasploh prvi smučarji, ki jim je uspel spust z grebena brez varovanja z vrvjo. Od daleč sva malo razočarano opazovala nemarno drčo, ki se je bohotila v spodnji tretjini ozebnika, višje sva lahko 'občudovala' še na pol prelomljeno opast na direktnem izstopu, tudi nov sneg, ki je padal sredi tedna, je bil v soboto že star - pol smeri je bilo pomrznjene, druga polovica od sonca mehke, prehod tik nad drčo je bil pa povsem gnil, vsaj ob drči se je izkazalo, da je dovolj prostora za smučanje. Tudi na vrhu ozebnika se je odprl še desni izstop, ki sem ga po temeljitem ogledu ocenil, da je za silo dovolj zalit in bi se zaradi mehkega snega z grebena ravno še dalo zbasati tudi s smuči, čeprav sta bili dve mesti precej ožji od dolžine mojih Elank. Dričanje s smučmi po izstopu mi kakšnega užitka res ni dalo, posebno spodnja ožina je bila kar smotana. Zatem se je po grapi kar spodobno vijugalo tako na trdih kot mehkih odsekih, 'le' ozek prehod ob drči v spodnjem delu je bil spet bolj zoprn in ga je bilo potrebno 'poabručati'. Na prostranih vesinah pod ozebnikom, kjer je možnih veliko variant, sem si obetal precej boljšo smuko, a kakšno razočaranje, nikjer se ni dalo niti približno spodobno vijugati; tako sem vseskozi izbiral med skorjo, gnilobo ali plazovino, pa nikjer ni šlo. Šele spodaj na ravnem, ko sem priključil na turni smuk s Hocharna, se je dalo po gnoju vsaj približno zavijati, užitka pa nobenega. Manjca se je že med vzponom odločila, da v takih slabih razmerah ne bo smučala po pristopni smeri in je šla po normalki ter se spodaj takoj 'pohvalila', da je bil sneg tudi tam povsod tako obupno zanič, da ni naredila niti enega uživaškega zavoja. Motivacija nama je v takem padla na nivo lenobe in sva jo po martinčkanju na mehkih travah ter uspešnem iskanju izgovorov popihala domov, čeprav sva imela 'visokoleteče' plane tudi za nedeljo...
12.5.2012: Mangart, tokrat v soncu
5.5.2012: Mangart, vršni SV greben
1.-2.5.2012: Južna pobočja Hochköniga (2941 m) Lamkopf, 2846 m
Kummetstein, 2875 m
30.4.2012: Prestreljeniško okno
29.4.2012: Monte Zermula (2143 m), severna stena
21.4.2012: Feldseescharte (2714 m)
1.4.2012: Hoher Sonnblick (3106 m) in Hocharn (3256 m) Plan je bil za dva dneva in malce drugače zastavljeno, a je bila sobota odločno preveč vetrovna - in se nama je v nedeljo nabralo preko 2600 m višinske, vršni del vzpona na Hocharn je bil tako v stilu "nad 8000"... TKG
18.3.2012: "Westlichenedelweissspitzennordostwandrinne" Vzhodni greben Stola: Jelenček, zahodni vrh, 1995 m: severovzhodni žleb, 40- °, 250 m. TKG
17.3.2012: Schareck, 3122 m
10.3.2012: Ankogel, 3252 m
3.3.2012: Kruckelkopf, 3181 m
26.2.2012: Špik nad Nosom, zahodni vrh (2515 m) TKG; za dodaten opis in še kakšno fotko tega luštnega spusta, ki je nekje na spodnji meji alpinističnega smučanja, glej 27.1.2008.
Pestrost oblačnosti na Kaninu preko dopoldneva:
25.2.2012: Nabojseva škrbina
22. in 24.2.2012: Kozjak (Ovčji vrh) Petek: TKG
Sreda: TKG
21.2.2012: Nad Oštarijo
18.2.2012: Pod Kriško steno
12.2.2012: Pršičarjenje po in pod Jalovčevim ozebnikom
8.2.2012: Romatenspitze, 2696 m Željo sva imela smučati z Geisslkopfa (2974 m, najvišji vrh nad dolino Tauerntal), JV ali pa še bolje V pobočje. Oboje tudi v živo deluje zelo vabljivo, a naju razmere (ravno V pobočja so bila najbolj "ofrajhana", beri napihana) niso prepričale, tako da sva sledila osamljeni špuri po sveže pobeljenih pobočjih Romatenspitze. Z vrha sva poskusila odpeljati izven normalke po krajši lepo zaliti strmini, a je pobočje ob obremenitvi takoj splazilo. Dobro da nisva rinila na Geisslkopf... TKG
5.2.2012: Škrbina v Krni dol, 2352 m Danes je bil pred nama začuda samo en smučar, za nama nikogar - in Forca de la Val je zelo oblegana tura. No, bilo je mrzlo, navkljub soncu... TKG
29. in 31.1.2012: Boštjan in Mojstrovka Boštjan, čimprej se pocajtej, da spet skupaj urežemo nove čudovite zavoje!
28.1.2012: Visoki Rokav Pred tednom so poročali o smuki z Rokavskega ozebnika in v cincanjum, kam bi šli, smo odvili pogledat, kakšen je letos zimski razgled z Visokega Rokava. Na koncu ga ni bilo prav veliko, na vrhu smo po slabih desetih sekundah obrnili... Dopoldne smo šli še prav na ležerno za stopinjami vse do vrha ozebnika, zatem smo pridno počakali v vrsti in se lagodno spravili v vstopni kamin. Nad njim so bile razmere še slabše, naši "utrjevalci" stopinj so obrnili, mi smo pa do pasu v snegu rili in trmarili po zračni rampi v desno, kjer se je snežna razmera na naše veliko zadovoljstvo toliko popravila, da smo lahko nadaljevali do in preko kopnega zgornjega skoka; do vrha je zatem le še krajši "sprehod", ki pa je bil ob pogledu na pozno uro precej nergaški. Z vrha do škrbine se navzdol šibati ne da, posebno če je potrebno dvakrat po luftu...ampak tik pred temo nam je na koncu le uspelo priti do gozda, odkoder je bil do avta le še lušten sprehod. TKG
26.1.2012: Turna sezona na vrhuncu ...v tako s snegom ušivi zima resda ne turnosmučarska, temveč turnokolesarska! Nekaj fotk je mojih, ostale so Lukove - tudi animacija.
22.1.2012: Škrbina v Brdih, 2587 m Snega je kriminalno malo, tako da se nam na Vrh Brda tudi peš ni dalo, ker bi z derezami praskali po skalah, po Pipanu se nam tudi niti pod razno ni ljubilo vleči, tako smo nadaljevali do vrha snežnega jezika in smuči odložili nekaj 10 metrov pod Škrbino v Brdih. Iz firbca smo pokukali po ozkem žlebu proti grebenu, a nas je tik pod oknom ustavil skok s premalo ledu, mi pa za plezarijo nismo bili opremljeni. Zatem smo pogledali še desno in nad manjšim lednim skokcem je bilo v navpični skali s travo tudi konec umetnosti in smo odsmučali navzdol. Smuka je bila zgoraj kar v redu, pod steno pa naravnost uživaška, dokler se niso začele vrstiti smučarske mine, ki so očitno letošnji hit sezone... :(
15.1.2012: Manjčina svečka Po sili razmer, ker je Manjci zaštrajkala noga, ki jo je zdelal pancar, smo opustili višje cilje in kmalu zatem ugledali čudovito ledno svečo. No, bolj svečko, ker niti cele 4 m ni bila visoka. Ta kratek štrik je bil z nami, pa ena matica in dve gurtni, tudi drevo je raslo ravno nad svečo, tako da smo bili takoj za hec. Boštjan je bil po preplezani svečki nekam sumljivo zasopel in roke so ga bolele. Sam sem po neuspehu, ko sem dolge minute otresal močno "navite" roke, spoznal kako take svečke ne smeš plezati; zatem pa še, kako se jo je treba lotiti, da bolj ali manj brez težav prideš na vrh. Manjca zaradi noge ni mogla niti poskusiti in da bi imela še ona nekaj od tega, smo "tej vertikalni ledni smeri" dali ime Manjčina svečka! ;) Malo heca mora biti, in kdor pozna izvor imena Vikijeve sveče, ve, da smo ukradli idejo. Za konec sva z Boštajanom skočila še malo višje in še pred Škrbino Prednje Špranje zavila desno na sonce; do kamor je pač šlo. Snega je bilo potem za smuko povsem dovolj, škrtalo ni, razmere mešane, celo pršič smo ujeli nad Viško planino, ampak cesta je bila pa spet majka!
14.1.2012: Špik nad Plazom, 2606 m Koliko je visok Špik nad Plazom? Nekje polovica virov (vodnički, zemljevidi,...) navaja višino 2606 m, druga polovica 2573 m. Za italijanske vrhove je potrebno pogledati izmere IGM (Istituto Geografico Militare), te najdemo na Tabaccovih zemljevidih in tam sta navedeni obe višini, ime Modeon del Montasio je zapisano pod koto 2573 m. Ampak zemljevide je potrebno pravilno brati (plastnice, grape, grebeni,...) in tudi goro je dobro poznati - potem dileme ni prav nikakršne, najvišja točka Špika nad Plazom je 2606 m. Kdo od "eminentnih" zna brati zemljevide? Mihelič, Buscaini! Kdo ne zna? Začuda naši "zemljevidarji" ne znajo, pa tudi Klinar in Candolini sta razočarala... Žal tokrat samo kot nadomestni vrh in tudi brez smučanja - smuči smo zaradi razmer (skorja, mine pod snegom, ožina) pustili precej pod vrhom. Ampak tudi peš je bilo luštno, smučarija do Pecola potem malo mešano, cesta je bila pa spet majka - letelo je kot sneta sekira.
8.1.2012: Špik nad Špranjo Žalost, da je letos tako ušiva snežna podlaga. Špik nad Nosom nam je zaradi tega odpadel, škrbina Riomoz je bila dovolj zalita, z vrha Špika nad Špranjo je škrtalo, tudi spodaj nad planino Krni dol si mimogrede lahko zapeljal na mino. Ampak cesta je bila pa majka! ;)
|
