1. ime predmeta

OSNOVNA MORALNA TEOLOGIJA

2. predavatelj

izr. prof. dr. Ivan Štuhec

3. število ur

90

4. letnik

III.

5. cilji:

Slušatelj se seznani z osnovnimi pojmi moralne teologije, z njihovim zgodovinskim razvojem v različnih miselno-duhovnih obzorjih in njihovim hermenevtičnim pomenom za konkretne življenjske drže in odločitve pod vidikom kristocentrične antropologije.

6. vsebina:

Prvi del: Spoznavoslovni in teološki temelji moralnosti/etičnosti.

Metodologija predmeta in njegov status med teološkimi in drugimi humanističnimi vedami. Svetopisemski temelji moralnosti/etičnosti; starozavezni etos - postava, preroki, modrostni etos, novozavezni etos - Govor na gori, Janezov in Pavlov etos. Odnos med vero in razumom ö zgodovinskost in presežnost moralnega spoznanja (resnice); naravni zakon kot spoznavoslovno vprašanje, naravni zakon in ekleziološki kontekst.

Drugi del: Moralne odločitve kot osebne odločitve.

Priobčljivost moralnih zahtev - osebnostno normativni vidik; univerzalni principi, norme vedenja, imperativi, zahteve. Vest kot vir moralne odločitve; temeljna in življenjska odločitev, greh in spreobrnjenje. Teologalne kreposti.

7. metoda:

Predavanje in vaje so v razmerju 2/1. Za vaje se vsako leto predvidi nova literatura, ki je lahko ali filozofska ali literarna ali pravno etične narave. Cilj je, da slušatelji odkrijejo moralna vprašanja in njihove dileme na različnih ravneh človekovega razmišljanja in doživljanja in da to na podlagi lastnega poznavanja kritično ovrednotijo. S tem je dana možnost stalnega soočanja med standardom materije, ki se predava in drugimi ter lastnimi izkušnjami slušateljev na področju moralnosti.

8. obveznosti slušateljev:

Pričakuje se redno spremljanje predavanj. Vaje so obvezne in je prisotnost preverjana. V primeru upravičene odsotnosti je možen pisni izdelek. Vaje so sestavljene iz individualnega, skupinskega in plenarnega dela. Ob koncu prvega semestra je dana možnost preverjanja znanja s kolokvijem, ki pa ni obvezen.

9. literatura:

K. Demmer, Deuten und handeln, Grundlagen und Grundfragen der Fundamentalmoral, Freiburg i. Br., Wien 1985;
F. Bockle, Grundbegriffe der Moral, Aschaffenburg 1966 (8);
F. Bockle, Fundamentalmoral, Munchen 1981;
R. Schnackenburg, Messaggio morale del nuovo testamento, Roma 1981;
R. Schnackenburg, Die sittliche Botschaft des Neuen Testaments, Freiburg 1986/88;
A. Stres, Človeška narava - kočljivo vprašanje filozofske antropologije, BV 39 (1979) 276;
A. Šuštar, Novejši moralno-teološki pogledi na naravni zakon, BV 39 (1979)321;
A. Šuštar, Sodobni človek pred etiko in moralo, BV 37 (1977) 576;
A. Šuštar, Odnos med moralnim zakonom in vestjo, BV 33 (1973)185;
H. Weber, Allgemeine Moraltheologie. Ruf und Antwort, Graz 1991.

10. preverjanje:

Ob koncu prvega semestra je možno preverjanje na kolokviju, ki pa ni obvezen. Izpit iz celotne materije je na koncu leta. Ocena kolokvija in sodelovanje pri vajah se upošteva po presoji.

1. ime predmeta

MORALNA TEOLOGIJA Z DRUžBENIM NAUKOM CERKVE

2. predavatelj

doc. dr. Anton Mlinar,
izr. prof. dr. Ivan Štuhec

3. število ur

120

4. letnik

IV.

5. namen predmeta:

Nadaljevanje osnovne moralne teologije in predstavitev teoretičnih načel v praksi na področju individualne etike, bioetike, zakonske etike in etike miru.

6. cilji:

Predstaviti dinamični značaj (stalnega) spreobrnjenja in pomoč pri njem. Predmet izraža kulturno, socialno in politično razsežnost krščanstva tako v formalnem kakor v bivanjskem smislu.

7. vsebina:

Moralna teologija z družbenim naukom Cerkve delimo na pet večjih vsebinskih sklopov:

• Individualna etika. Človek je po svojem bistvu iskalec resnice. Individualna etika obravnava resnico, svobodo, zvestobo, resnicoljubnost in posredovanje resnice. Lepota je poseben izraz resnice; k njej spadajo praznik in praznovanje, ustvarjalnost, igra, šport, humor in čast. Posebna vidika predstavljata etika komunikacije in spolna etika.
• Zakonska etika. Velik del je posvečen zgodovini zakona kot najstarejše in temeljne družbene ustanove, posebno zakonu v Svetem pismu. Poudarek je na krščanskem gledanju na zakon, na položaju zakona v današnjem svetu in na nalogah moralne teologije pri pobudah za zakone v krizi in za ločene.
• Bioetika. Obsežno področje t. i. etike življenja danes na splošno delimo na dve poglavji: teoretične predpostavke in praktična področja. Slednje se deli na tri skupine vprašanj: začetek življenja, zdravje in zdravljenje, smrt in umiranje.
• Družbeni nauk Cerkve. Branju in razlagi socialnih okrožnic in drugih uradnih besedil Cerkve pridružujemo aktualna socialno-etična vprašanja.
• Etika miru in raziskava o miru z elementi politične etike. Prvi in najpomembnejši vidik evangeljskega etosa je ŽšalomČ, pozdrav miru in sprave. Ta del obravnava naloge moralne teologije v delu za ŽrazsovraženjeČ in spravo.

8. metoda dela:

Predavanje; dialog; vaje (obravnava posameznih vsebinskih sklopov in sledenje novejše problematike v periodičnem tisku).

9. obveznost slušateljev:

Prisotnost na predavanjih; enkrat letno aktivno sodelovanje pri vajah; branje temeljnih besedil (seznam v začetku leta); poročilo o svojem delu (do 90 vrst); oddati do konca aprila tekočega akademskega leta.

10. način preverjanja:

Izpit (pogoji zgoraj); sodelovanje na vajah; govorilne ure.

1. ime predmeta

DUHOVNA TEOLOGIJA

2. predavatelj

as. dr. Alojz Pirnat

3. število ur

45

4. letnik

V.

5. namen predmeta:

Duhovna teologija (DT) želi pripomoči k pravilni orientaciji na področju duhovnosti. Kristocentrizem ji je osnovni teološki kriterij za razločevanje duhov, ki je predpogoj zorenja v pravi, pristni, zdravi in osvobajajoči duhovnosti.

6. cilji:

V luči teologije kot nadnaravne antropologije je človek poklican k deležnosti božjega življenja ("teocentrična avtotranscendenca"). Cilj DT je odkrivati "dinamiko" te transcendence, te usmerjenosti in rasti k polnosti duhovnega življenja s teološkega, fenomenološkega, eksistencialnega in evolutivnega vidika. Sveto pismo kot "duša" teologije je indikativ razodetega nauka za dogmatiko, imperativ za moralko in temelj duhovnega izkustva za DT. Cilj DT je odkrivanje "duhovne razsežnosti" človekovega bivanja, dejanja in nehanja.

7. vsebina:

DT proučuje krščansko duhovno izkustvo (po V. K. Truhlarju "izkustvo Absolutnega v Kristusu"), opisuje njegov razvoj in ugotavlja njegove "zakonitosti" (definicija DT - Ch. A. Bernard). Duhovno izkustvo je postalo osrednja kategorija pokoncilske teološke refleksije o duhovnem življenju. K problematiki in tematiki duhovnega življenja kot živete duhovnosti je mogoče pristopiti na najrazličnejše načine. Ker je nekvalitetne literature o duhovnosti preveč, dobre pa premalo, je danes bolj kot kdaj poprej treba izbirati med najboljšimi in najzanesljivejšimi avtorji s področja DT, med katere spadajo zlasti dela Truhlarja, Oražma, Szentmartonija, Sudbracka, Bernarda in Špidlika. Kot okvirna shema za razporeditev snovi nam bo služil Špidlikov priročnik Osnove krščanske duhovnosti, ki se v grobem deli na pet večjih sklopov: duhovna teologija, duhovna antropologija, aretologija, demonologija, doksologija.

8. metoda dela:

Predavanja: predstavitev najpomembnejših problematizacij, tematizacij in konceptualizacij duhovnega izkustva in duhovnega življenja.

Vaje: Seznanitev z nekaterimi "biseri" iz duhovne in hagiografske literature.

9. obveznost slušateljev:

Redno obiskovanje in sodelovanje na predavanjih in vajah.

10. literatura:

T. Špidlik, Osnove krščanske duhovnosti, Maribor 1998;
T. Špidlik, Pot Duha, Ljubljana 1996;
V. Truhlar, Leksikon duhovnosti, Celje 1974;
F. Oražem, Teologija duhovnosti, Ljubljana 1993;
A. J. Matanič, Uvod v duhovnost, Zagreb 1994;
A. Rebula, Skozi prvo zagrinjalo, Celje 1994;
F. A. Iskander, Iskrenost kesanja poraja energijo navdiha, v: Tretji dan, 8 (1996) 12-15; in 9 (1996) 10-12.

Dodatna študijska literatura:
Krščanska molitev, v: KKC 2558-2865;
Kongregacija za verski nauk, O meditaciji, v: CD 44, 3;
A. Goljevšček, New Age in krščanstvo, Koper 1992;
Ljubljana 1990, 7-24;
A. Strle, Božja slava živi človek, v: IS 3, Ljubljana 1991;
C. Sorč, Sveti Duh. Polnost ljubezni in življenja, Koper 1994;
H. U. von Balthasar, Premišljevalna molitev, Celje 1994;
T. Kermauner, Slovenska kultura in versko izkustvo, Koper 1991;
T. Kermauner, Navzočnost božjega v slovenskem slikarstvu, Celje 1996.

11. način preverjanja:

Preverjanje na vajah, kolokvijih in izpitih.