1. člen

Študentje so dolžni obiskovati predavanja in vaje.

Študentu enopredmetnega programa, ki ni obiskoval vsaj 2/3 predavanj in 3/4 vaj, seminarjev in proseminarjev, lahko profesor odkloni podpis frekvence.

Študent dvopredmetnega programa, ki ne more obiskovati vsaj polovice predavanj, predloži svoj primer v obravnavo študijski komisiji v začetku študijskega leta, ko je znan urnik.

Za opravljanje izpita sta pogoj inskripcija in frekvenca v indeksu za letnik, v katerega je študent vpisan. Inskripcija in frekvenca sta obvezni tudi za proseminarje, žive jezike in športno vzgojo ter pogoji za vpis v absolventski staž.

Inskripcija se podeljuje 3 tedne po začetku predavanj, frekvenca pa 3 tedne pred zaključkom predavanj.

2. člen

Izpit je redna oblika preverjanja znanja. Lahko se opravlja za posamezen predmet ali za več predmetov skupaj.

Pri izpitu se preverja znanje snovi, ki jo za posamezen predmet določa učni načrt, ki ga potrdi senat.

Izpiti so ustni, pisni ter pisni in ustni.

3. člen

Vrsta in način opravljanja izpita pri posameznem predmetu se določita s študijskim programom. S študijskim programom se tudi določi, kako se uspešno opravljene študijske obveznosti upoštevajo pri izpitni oceni.

4. člen

Ustni izpit se opravlja v obliki osebnega pogovora izpraševalca s kandidatom. Ocena ustnega izpita se razglasi isti dan.

Pisni izpit se opravlja v obliki klavzurne naloge. Pisni izpit traja najmanj eno in največ štiri šolske ure. Rezultati morajo biti objavljeni najkasneje peti delovni dan po opravljanju izpita do 14. ure.

Pisni in ustni izpit je kombinacija obeh prejšnjih. Uspešno opravljen pisni del izpita je pogoj za opravljanje ustnega izpita. Razpored ustnih izpitov se objavi hkrati z rezultati pisnega izpita.

5. člen

Izpiti se opravljajo v izpitnih rokih. Ti so redni in izredni.

Redni izpitni roki se določijo v okviru zimskega, poletnega in jesenskega izpitnega obdobja. Izredni izpitni roki so izpitni roki, ki so določeni zunaj izpitnih obdobij.

6. člen

Redni izpitni roki so na TEOF razporejeni tako, da sta v vsakem izpitnem obdobju dva izpitna roka.

Izpitni roki so razporejeni takole:

Datum izpita za posamezne predmet v sodelovanju z izpraševalcem in predstavnikom letnika določi referent za študentske zadeve. Referent razporedi na posamezen dan toliko študentov, kot sta se dogovorila z izpraševalcem. Izpit tako lahko traja tudi več dni zaporedoma.

Izpiti iz izbirnih predmetov se opravljajo v rednih in izrednih rokih. Študentje so dolžni izpite iz izbirnih predmetov opraviti v roku dveh let od vpisa frekvence.

Študent ni dolžan na isti dan opravljati več kot enega izpita.

7. člen

Na izrednih izpitnih rokih lahko izpit opravljajo: absolventi, izredni študentje, pavzerji, študentje, ki imajo status športnika, priznanega umetnika ali invalida, redni študentje z obveznostmi iz prejšnjega leta ter študentje, ki aktivno sodelujejo v organih UL in študentske organizacije.

Izpitni roki so v drugi polovici meseca novembra in marca.

Izpitni rok v dogovoru z izpraševalcem in predstavnikom letnika določi referent za študentske zadeve, potem ko prejme do zadnjega dne, v oktobru za novembrski in februarju za marčevski rok, prijavnice kandidatov, ki želijo opravljati izpit v izrednem roku.

8. člen

Študentje morajo izpit prijaviti najmanj tri delovne dni pred razpisanim izpitnim rokom do 13. ure. Za izredne izpitne roke velja glede prijavljanja določilo prejšnjega člena.

Izpit se lahko odjavi najkasneje dva delovna dneva pred razpisanim izpitnim rokom do 13. ure.

Še se študent ni pravočasno odjavil, pa ga na izpit ni bilo, se šteje, da je izpit opravil neuspešno in se na prijavnico vpiše negativna ocena. Še študent zaradi višje sile ni pristopil k izpitu, se šteje, da je izostanek opravičil.

9. člen

Dekan lahko dovoli opravljanje izpitov pred izpitnim obdobjem (predrok), če govori temu v prid utemeljen predlog študentov in predavatelja.

10. člen

Študent, ki izpita ni opravil uspešno, ga lahko ponavlja. Izpit je mogoče opravljati petkrat. Komisija za študijske zadeve na prošnjo študenta dovoli šesto opravljanje izpita.

Vsak študent izmed v 6. členu navedenih možnosti lahko opravlja izpit trikrat od konca predavanj do začetka novega študijskega leta. Ponavljanje izpita ni mogoče v istem izpitnem roku, med neuspešnim opravljanjem izpita in njegovim ponavljanjem ne sem miniti manj kot 14 dni.

Šetrtič, petič in šestič se izpit opravlja pred komisijo, ki jo sestavljajo izpraševalec, drug visokošolski učitelj in predstavnik študentov. Pisni in ustni del komisijskega izpita se opravljata istega dne. Študent ima pravico opravljati ustni izpit, četudi je pisni izdelek ocenjen negativno.

Za ponavljanje se ne šteje ponovno opravljanje izpita na temelju uspešne pritožbe zoper izpitno oceno.

Še se študent ponovno vpiše v isti letnik, vpiše in posluša samo predmete, iz katerih izpitov še ni opravil. Pri tem se šteje, da posamezen izpit tega letnika opravlja prvič, ko v tem letu prvič pristopi k izpitu, ne glede na dejansko število ponovitev, mora pa imeti v tem letu tudi inskripcijo in frekvenco.

11. člen

Vsakdo je dolžan priti na izpit na tisti dan, na katerega je razporejen. Spremembe so možne le, če študent sam najde zamenjavo in o tem obvesti referat za študentske zadeve dan pred izpitom.

Vsakdo je dolžan priti na izpit ob uri, ob kateri je izpit razpisan.

Razpored izpitov je obvezen za študente in izpraševalce.

12. člen

V višji letnik lahko napreduje študent (eno- in dvopredmetnega programa), ki je opravil vse izpite razen enega, če ne gre za izpit iz predmetov, ki so našteti v tretjem odstavku tega člena. Manjkajoči izpit mora opraviti v naslednjem študijskem letu.

Za izjemni vpis se uporablja neposredno določba 161. člena Statuta UL.

V višji letnik študentje enopredmetnega študijskega programa ne morejo prenašati izpitov iz naslednjih predmetov:

• Zgodovina filozofije,
• Uvod v Sveto pismo,
• Antropologija,
• Etika,
• Filozofija religije,
• Sociologija religije,
• Zgodovina Cerkve na Slovenskem,
• Osnovno bogoslovje,
• Nauk o Cerkvi,
• Osnovna moralna teologija,
• Uvod ter stvarno in državno pravo.

13. člen

Za opravljanje nekaterih izpitov ali pa vpis v določen letnik je potrebna ocena proseminarja. To so seminarji, ki se navezujejo na določen predmet, vendar so predavani že pred njim.

• Cerkvena glasba je pogoj za opravljanje izpita iz Liturgike;
• Uvod v filozofijo je pogoj za opravljanje izpita iz Zgodovine filozofije;
• Uvod v Kristusovo skrivnost je pogoj za opravljanje izpita iz Liturgike;
•  Metodologija znanstvenega dela je pogoj za vpis v 2. letnik;
• Latinščina (I in II) je pogoj za vpis v 3. letnik;
•  Medicinska antropologija je pogoj za opravljanje izpita iz Osnovne in individualne pastoralne teologije;
• Cerkvena umetnost je pogoj za opravljanje izpita iz Liturgike;
• Retorika je pogoj za vpis v 5. letnik;
• Izpit iz živega jezika je pogoj za vpis v 4. letnik.

14. člen

Študent, ki zaradi ponovnega vpisa v isti letnik pade v nov študijski program, nadaljuje študij po novem študijskem programu.

V primeru, da mu zaradi spremenjenega programa za nazaj manjka kakšen izpit, ga mora opraviti do diplome.

15. člen

Za dokončanje študija na TEOF mora študent enopredmetnega programa:

• opraviti izpite iz vseh obveznih predmetov;
• opraviti izpite iz treh izbirnih predmetov in treh seminarjev (lahko je več seminarjev namesto izbirnih predmetov in obratno).

Izredna predavanja, ki jih občasno objavi fakulteta, veljajo za 1/3 izbirnega predmeta; študent mora pripraviti pisno delo o enem izmed njih.

Vsak izbirni predmet in seminar velja eno točko, ne glede na število ur, ki jih obsega.

• najmanj tri mesece pred predvidenim opravljanjem diplomskega izpita najaviti diplomski nalogo;
• Izdelati diplomsko nalogo;
• opraviti diplomski izpit.

16. člen

Za dokončanje dvopredmetnega študija mora študent:

• opraviti izpite vseh obveznih predmetov;
• najmanj tri mesece pred predvidenim opravljanjem diplomskega izpita najaviti diplomsko oziroma diplomsko seminarsko nalogo;
• opraviti diplomski izpit.

17. člen

Senat fakultete na začetku študijskega leta, najkasneje do konca oktobre, razpiše teme diplomskih nalog. Izjemoma lahko študent v dogovoru z mentorjem izbere svojo (nerazpisano) temo, ki pa jo mora odobriti študijska komisija.

Diplomska naloga mora obsegati najmanj šestdeset strani, diplomska seminarska naloga najmanj trideset strani.

Diplomsko in diplomsko seminarsko nalogo mora poleg mentorja pregledati in oceniti tudi somentor.

18. člen

Diplomski izpit pomeni zaključek dodiplomskega izobraževanja na fakulteti. Diplomski izpiti se opravljajo v poletnem, jesenskem in zimskem izpitnem obdobju.

Študent ob oddaji diplomske oziroma diplomske seminarske naloge, ko ima opravljene vse izpite, prijavi diplomski izpit z izbranima dvema teološkima področjema. Študentski referat mu je dolžan omogočiti opravljanje diplomskega izpita najkasneje v roku enega meseca od prijave diplomskega izpita.

Od dneva, ko je študent opravil vse pogoje za pristop k diplomskemu izpitu (opravljeni vsi izpiti in oddana diplomska naloga) in opravljanjem diplomskega izpita mora preteči najmanj 14 dni.

19. člen

Ta pravilnik ter spremembe in dopolnitve pravilnika stopijo v veljavo z dnem, ko jih je sprejel senat TEOF, uporabljajjo pa se od akademskega leta 2000/2001 dalje.