1. ime predmeta

NAUK O BOGU (IN NAUK O VERI)

2. predavatelj

izr. prof. dr. Ciril Sorč,
doc. dr. Avguštin Lah

3. število ur

75

4. letnik

IV.

5. namen in cilj predmeta:

Predstaviti Boga kakor se razodeva v zgodovini stare in nove zaveze in njegovo podobo v krščanski teologiji ob soočenju s pojmovanji drugih verstev.

6. vsebina:

Ta je dobro razvidna iz razporeda snovi. Bog v človekovih očeh; človekova zahteva po Bogu; človekovo zanikanje Boga; vprašanje Boga v poateistični družbi; odzivanje teologov na novo stanje vprašanja o Bogu; človekovo izrekanje Boga, ki je skrivnost; Bog v iskanju človeka; krščanski Bog je eden; je troedin; božji sestop kot pogoj za človekov dostop; trinitarična zgodovina velikonočne skrivnosti; pogled nazaj v luči velikonočnega dogodka; izpovedovanje troedinega Boga v zgodovini in novejši pristopi; bogastvo življenja v Sv. Trojici; Oče, Sin, Sveti Duh v življenju Svete Trojice; Sv. Trojica en sam Bog; svet in zgodovina v troedinem Bogu; izvir; sedanjost; prihodnost; vprašanje verovanja; svetopisemski pojem vere; spoznavno-izpovedujoči vidik vere; kristocentričnost vere; vera kot opcija; vera kot dar; vera v odnosu do upanja in ljubezni.

7. metoda dela:

Predavanja z uporabo izvirnih besedil in upoštevanjem razsežnosti obravnavane snovi. Sem spada samostojno delo ob predloženi literaturi, ki se pri vajah obravnava in pri rednih predavanjih kot povzetek ali kritični prikaz predstavi vsem.

8. obveznost slušateljev:

Udeležba na predavanjih, redno obiskovanje vaj, seminar, uporaba predloženih priročnikov in literature.

9. literatura:

C. Sorč, Živi Bog, Družina, Ljubljana 1991;
C. Sorč; Sveti Duh polnost ljubezni in življenja, Ognjišče, Koper 1994;
A. Strle, Skrivnost Boga, Ljubljana 1977;
Katekizem katoliške Cerkve;
A. Strle, Vera Cerkve, Celje 1997;
A. Strle, Krščanska eksistenca, Ljubljana 1988.
V Sorčevih priročnikih navedena literatura in novejša, ki bo razdeljena ob začetku predavanj.

10. način preverjanja:

Do določenih rokov slušatelji oddajo naloge. Vmesno preverjanje podane snovi. Ob koncu leta je ustni izpit. Ocena vključuje vse omenjene elemente preverjanja.

1. ime predmeta

NAUK O KRISTUSU (Z MARIOLOGIJO)

2. predavatelj

red. prof. dr. Anton Štrukelj in
doc. dr. Marjan Turnšek

3. število ur

90

4. letnik

IV.

5. namen in cilj predmeta:

Da slušatelj teologije pridobi temeljna znanja s področja kristologije (s poudarkom na katoliškem pristopu), osvoji osnovno kristološko metodo in se usposobi za krističen (inkarnatoričen) pristop k obravnavanju vseh teoloških vprašanj. Usposobiti Slušatelja za uporabljanje osnovnega dogmatičnega inštrumentarija (cerkveno učiteljstvo, teologi), s pomočjo katerega bo mogel raziskovati na področju kristologije; seznaniti slušatelja z osnovnimi kristološkimi tokovi v zgodovini in danes; dojeti uporabnost razodetih resnic o Kristusu za konkretno življenje skupnosti Cerkve in sveta na splošno.

6. vsebina:

Uvod v skrivnost Jezusa Kristusa: Jezus Kristus v sodobni kulturi; modeli sodobne kristologije; kristologija danes in opredelitev problema. Zgodovinsko vprašanje o Jezusu Kristusu. Versko vprašanje o Jezusu Kristusu; obris demitizirane vere v Kristusa (Rudolf Karl Bultmann); kristologija v antropološkem ključu (Karl Rahner); vprašanje odrešenja v zgodovinski perspektivi. Zemeljski Jezus: starozavezni temelji skrivnosti Jezusa Kristusa; Jezusovo javno delovanje; Jezusova blagovest; eshatološki značaj Božjega kraljestva; teološka razsežnost Božjega kraljestva; soteriološki značaj Božjega kraljestva; Jezusovi čudeži; implicitna kristoligija; Jezusova smrt. Vstali in poveličani Kristus: temelj vere v Jezusovo vstajenje; vsebina vere v Jezusovo vstajenje. Jezus Kristus - Skrivnost (razvoj kristološke dogme): meje začetkov kristološkega nauka; vpliv herezij; kristološki nauk cerkvenih očetov; Nicejski cerkveni zbor (325); vesoljni cerkveni zbor v Efezu (431); vesoljni cerkveni zbor v Kalcedonu (451); III. Carigrajski vesoljni cerkveni zbor (680 - 681). Izbrana vprašanja iz mariologije: marijanski pojav v cerkvah in v svetu; Marija v razodetju Svetega pisma in biblični teologiji; Marijina podoba skozi stoletja; sistematično teološko razmišljanje o Materi Božji; Marijin pomen za naš čas.

7. metoda dela:

Predavanja: predstavi se določena kristološka problematika in se pokaže na njeno aktualnost v preteklosti in sedanjosti; med predavanji je vedno priložnost za pogovor in vprašanja.
Vaje: problemsko branje določenega besedila z največ eno in pol strani napisane osebne aktualizacije določene teme ali vidika, ki se na vajah predstavi v manjših skupinah (parlament, pro et kontra idr.).

8. obveznost slušateljev:

Obiskovanje, sodelovanje na predavanjih in vajah ter branje obvezne (eno delo: knjiga/poglavje ali revija/članek) in svetovane literature.

9. literatura:

Kristološka vprašanja, CD 33, Ljubljana 1987;
A. Nadrah, Odrešenik Jezus Kristus, Ljubljana - Stična 1984;
H. U. von Balthasar, Teologija tridnevja, Celje 1997;
J. Ratzinger, Uvod v krščanstvo, Celje 1975;
J. Moltmann, Kaj nam Kristus pomeni danes?, Celje 1996;
A. von Speyer, Gospodova dekla, Ljubljana 1988.

10. način preverjanja:

Preverjanje na vajah; po obravnavani enoti pisni kolokvij (pozitivnost se zahteva za pristop k izpitu), ob semestru je ustni kolokvij iz kristologije in ob koncu drugega semestra ustni kolokvij iz mariologije ter na koncu ustni izpit iz kristologije.

1. ime predmeta

NAUK O ZAKRAMENTIH

2. predavatelj

red. prof. dr. Anton Štrukelj,
doc. dr. Marjan Turnšek

3. število ur

90

4. letnik

V.

5. namen predmeta:

Predmet je namenjen usposabljanju slušateljev za uspešno razumevanje in raziskovanje na področju teologije zakramentov, kar je potrebno za uspešno pastoralno in raziskovalo delo na teološkem področju.

6. cilji:

Slušatelje seznaniti z zakonitostmi in spoznanji teološkega nauka o zakramentih tako v tradiciji kot v sodobni teologiji in jih naučiti uporabljati odgovarjajoči znanstveno teološki instrumentarij.

7. vsebina:

Predmet obsega poleg splošnega uvoda še dva večja sklopa: nauk o zakramentih na splošno in nauk o posameznih zakramentih. V prvem sklopu se obravnava najprej zakramentalna antropologija, ki na osnovi filozofsko teoloških predpostavk o človeku kot simbolnem bitju, uvede zakramentalno problematiko s pomočjo raziskav filozofije jezika, simbola in obreda; nato sledi biblična teologija o zakramentih na splošno s posebnim poudarkom na bibličnem pojmu spominjanja in tipologiji božjega delovanja v svetu, ki se nato prenese na delovanje Boga v zakramentih; in končno sledi še sistematično teološki pregled temeljnih teoloških komponent zakramentalne teologije, kot so se izoblikovale v tradiciji. V drugem sklopu pa se obravnava vseh sedem zakramentov v ožjem pomenu besede in sicer tako, da se pri vsakem pokaže zgodovinski razvoj nauka in opredeli temeljne elemente: materijo in formo, delivca in prejemnika, učinkovitost in sadove zakramenta.

8. metoda dela:

Predavanja, seminarji, vaje.

9. obveznost slušateljev:

Sodelovanje pri predavanjih. Obvezno branje ene enote iz predlagane literature. Vaje: predstavitev in pogovor o predstavljeni problematiki. Seminar: Slušatelji v manjših skupinah poglobljeno pripravijo in predstavijo izbrane teme iz zakramentalne problematike.

10. literatura:

Katekizem katoliške Cerkve, SŠK, Ljubljana 1993;
A. Strle, Vera Cerkve, MD Celje 1997;
A. Strle, Izbrani spisi I - IV, Družina, Ljubljana;
A. Štrukelj, Zakon in devištvo, Družina, Ljubljana 1995;
A. Štrukelj, Življenje iz polnosti vere, Družina, Ljubljana 1995;
A. Štukelj, Slavje vere, Družina, Ljubljana 1997;
A. Štukelj, Odpuščanje, Družina, Ljubljana 2000.

11. način preverjanja:

Pogoj za izpit so oddana poročila o opravljenih vajah in seminarju. Ob zaključenih enotah so pisni kolokviji (pozitivnost se zahteva kot pogoj za izpit) in na koncu ustni izpit.

1. ime predmeta

TEOLOšKA ANTROPOLOGIJA IN ESHATOLOGIJA

2. predavatelj

izr. prof. dr. Ciril Sorč,
doc. dr. Avguštin Lah

3. število ur

90

4. letnik

V.

5. namen in cilji predmeta:

Predstaviti človeka ter njegovo naravno okolje (stvarstvo) in družbeno razsežnost v luči svetopisemskega in teološkega nauka v soočenju s pogledi drugih religij.

6. vsebina:

Razpored snovi: svet in človek kot božje stvarstvo; teološki prostor vere v stvarjenje; stvarjenje in odrešenje v medsebojni naravnanosti; Stara zaveza in stvarjenje; Nova zaveza in stvarjenje v Kristusu; zgodovina sveta in zgodovina odrešenja; univerzalnost Kristusovega odrešenja; teološko dogmatični razvoj vere v stvarjenje; stvarjenje in avtonomija zemeljskih stvarnosti; svobodnost in namen stvarjenja; stvarjenje "iz nič"; problem časovnega začetka in trajno ustvarjanje; človek središče stvarjenja; antropološki podatki v Stari in Novi zavezi; človek v izročilu in učenju Cerkve; človek kot božja podoba; človek kot družbeno bitje; vprašanje monogenizma in poligenizma; nadstvarjenjskost človeka; k prijateljstvu z Bogom dvignjeni človek; prvotno stanje in raj; izvirni greh in problematika glede tega vprašanja; človek v božji milosti; pojem milosti v Svetem pismu; teologija milosti v zgodovini; milost kot opravičenje; opravičenje v Svetem pismu; opravičenje po veri pri reformatorjih in po tridentinskem koncilu; opravičenje, božje delovanje v človeku; milost kot božje posinovljenje; božje sinovstvo v Svetem pismu; občestvo s Kristusom in prebivanje sv. Trojice v človeku; Sveti Duh kot "neustvarjena milost"; milost kot novo stvarjenje; znamenja časa kot "milost"; rast v milosti in zasluženje; življenje v veri, upanju in ljubezni; svoboda božjih otrok; eshatološka razsežnost božjega sinovstva; eshatologija ali "nauk" o poslednjih rečeh; eshatologija in krščansko upanje; razvoj eshatologije v Svetem pismu; odločilni pomen Kristusove smrti in vstajenja; razvoj eshatologije v zgodovini; prihodnost stvarstva; zgodovina odrešenja; ponovni Kristusov prihod; eshatološka razsežnost živlenja posameznika; smrt, vstajenje, vice, pekel, nebesa.

7. metoda dela:

Predavanja in samostojno delo ob predloženi literaturi, ki se pri vajah obravnava in pri rednih predavanjih kot povzetek ali kritični prikaz predstavi vsem.

8. obveznost slušateljev:

Udeležba na predavanjih, redno obiskovanje vaj, seminar, uporaba predloženih priročnikov in literature.

9. literatura:

Obvezna:
L. Ladaria, Teološka antropologija. I. in II. del (skripta), Ljubljana 1992;
Katekizem katoliške Cerkve;
A. Strle, Vera Cerkve, Celje 1997;
A. Strle, Božja slava živi človek. Teološka antropologija, IS 3, Ljubljana 1992.

Priporočena:
literatura navedena v skriptih;
C. Sorč, Prihodnost sveta in človeka, Ljubljana 1987;
MTK, Eshatološka vprašanja, CD 51.
V Sorčevi knjigi navedena literatura in novejša, ki bo razdeljena ob začetku predavanj.

10. način preverjanja:

Do določenih rokov slušatelji oddajo naloge. Ob prvem semestru je obvezni kolokvij iz podane snovi. Ob koncu leta je ustni izpit. Ocena vključuje vse omenjene elemente preverjanja.