1. ime predmeta

MISIOLOGIJA

2. predavatelj

red. prof. dr. Drago Ocvirk CM

3. število ur

30

4. letnik

III.

5. namen predmeta:

Predmet je namenjen razumevanju antropološke in zgodovinske razsežnosti misijonske dejavnosti ter seznanjanju z njenimi teološkimi utemeljitvami, duhovnimi motivacijami in njenim uresničevanjem v glokalnem (globalnem/lokalnem) pluralnem svetu.

6. cilji:

Pripeljati do razumevanja antropoloških in zgodovinskih razsežnosti misijonstva; seznaniti s teološkimi temelji in duhovnimi motivi misijonstva, z njegovim uresničevanjem v glokalnem pluralnem svetu. Spoznati slovenski delež v misijonstvu nekoč in danes

7. vsebina:

Misiologija obravnava delovanje krščanskih Cerkva med ljudstvi, ki še niso slišala za Jezusa Kristusa, in teološke utemeljitve te dejavnosti. V prvem delu je misijonska dejavnost postavljena v okvir univerzalizacije človeštva, ki je z globalizacijo in šestimi milijardami ljudi dosegla svoj vrh. V drugem delu je govor o teološkem razumevanju in motivih misijonske dejavnosti v krščanskih Cerkvah. Slovenska misijonska misel in dejavnost sta prikazani v tretjem delu.

8. metoda dela:

Predavanja in vaje.

9. obveznost slušateljev:

Sodelovanje pri predavanjih; branje tekstov za vaje, pisno in ustno sodelovanje pri vajah.

10. način preverjanja:

Pisni izdelki za vaje, sodelovanje pri vajah in izpit.

1. ime predmeta

NAUK O CERKVI IN TEOLOGIJA KRščANSKIH CERKVA

2. predavatelj

doc. dr. Bogdan Dolenc

3. število ur

150

4. letnik

III.

5. vsebina:

Nauk o Cerkvi (ekleziologijo) najprej umestimo v okvir osnovne in dogmatične teologije, saj je vezni člen med njima. V prvem, zgodovinskem delu, obravnavamo zgodovino ekleziološke misli in samorazumevanja Cerkve s poudarkom na 2. vatikanskem koncilu ("koncil o Cerkvi"). Drugi, sistematični del, se posveča naslednjim vprašanjem: ustanovitev Cerkve in njeni začetki v apostolski dobi; njeno bistvo ("skrivnost"), ki se izraža v podobah (Božje ljudstvo, Kristusovo telo itd.) in se uresničuje kot duhovno (evharistično) občestvo ter kot vidna, hierarhično urejena družba; službe in stanovi v Cerkvi (laiki, škofovska, duhovniška, diakonska služba, redovniki); papeška služba in zborni značaj škofovstva; cerkveno učiteljstvo; bistvene lastnosti Cerkve (ena, sveta, katoliška, apostolska); njeno odrešenjsko poslanstvo in potrebnost za zveličanje. Zaradi številnih vezi, ki katoliško Cerkev povezujejo z drugimi krščanskimi Cerkvami in skupnostmi, zahteva ekleziologija tudi poznavanje njihove teologije. Seznanimo se z zgodovino razcepitev znotraj krščanstva, zlasti v 11. in 16. stoletju, s teološkimi osnovami, zgodovino in sedanjim stanjem nekatoliških Cerkva na Vzhodu in Zahodu. Posebej se posvečamo evangeličanski in srbski pravoslavni Cerkvi v Sloveniji in ekumenskim stikom z njima. Spoznavamo krščanske svobodne Cerkve, ločine, nova verska gibanja (new age) in kulte v svetu in pri nas. Podajamo doktrinalne temelje ekumenizma in pregled ekumenskih prizadevanj v katoliški Cerkvi, pri pravoslavnih, anglikancih in protestantih. Pri dvopredmetnem programu obravnavamo izbrana poglavja iz opisane snovi.

6. povezanost z drugimi predmeti:

Najtesneje se povezuje z osnovnim bogoslovjem, zgodovino Cerkve in dogmatiko in kaže na ekumensko razsežnost vseh teoloških ved.

7. obveznost slušateljev:

Predavanja in vaje, ki vključujejo branje obvezne literature in predstavitev samostojnega izdelka ob izbrani temi.

8. literatura:

Enopredmetni:
Janez Pavel II., Posinodalna apostolska spodbuda o krščanskih laikih, CD 41, Ljubljana 1989;
Papeški svet za edinost, Ekumenski pravilnik, CD 53, Ljubljana 1994;
Janez Pavel II., Okrožnica Da bi bili eno, CD 63, Ljubljana 1996;
Janez Pavel II., Apostolsko pismo Luč z Vzhoda, CD 68, Ljubljana 1996;
A. Štrukelj, Ti si Peter Skala, Ljubljana 1996;
C. Schs>nborn, Ljubiti Cerkev, Ljubljana 1997;
P. Neuner, Laik in božje ljudstvo, Celje 1999,
D. Ocvirk (ur.), Ljubim te in trpim, Celje 2000.

Dvopredmetni:
C. Schs>nborn, Ljubiti Cerkev, Ljubljana 1997.

9. način preverjanja:

Ocena se oblikuje na temelju dveh kolokvijev ter sodelovanja pri predavanjih in vajah.

1. ime predmeta

OSNOVNO BOGOSLOVJE

2. predavatelj

red. prof. dr. Drago Ocvirk CM

3. število ur

90

4. letnik

III.

5. namen predmeta:

Usposabljanje za razumevanje teološkega diskurza v krščanstvu in razvijanje znanj za njegovo ustvarjanje danes.

6. cilji:

Poznanje sodobne problematike povezane z (ne)močjo teološkega diskurza v (post)moderni družbi; obvladovanje epistemološkega ozadja tega diskurza; usposabljanje za lasten kritičen in sodoben teološki diskurz v dialogu s Cerkvijo in družbo.

7. vsebina:

Osnovno bogoslovje obravnava krščansko razodetje v njegovi doktrinalni, besedno-pojmovni razsežnosti. Božje razodetje po Jezusu Odrešeniku v Svetem Duhu se dogaja v celotnem spektru dejavnikov, ki omogočajo človeku, da se osebnostno uresniči.

Zato je v prvem delu govor o umeščenosti in konkretizaciji razodetja v temeljnih človeških danostih: kulturi, družbi in osebni zgodovini. Kulturnost, družbenost/ideološkost in duševnost so strukture človeškega, na njih se cepi krščanstvo in jim daje lasten pečat.

Na vprašanje: Kaj je specifično krščanskega, po čemer se razlikuje od vsega drugega? odgovarja drug del. Krščansko (p)osebnost ponazorimo in preverjamo na primerih njegovega stopanja v miselne sisteme Bitja, Subjekta in Zgodovine. Sklicevanje na Jezusa kot Kristusa vnaša v te sisteme kritično prvino, ki jih spreminja in jim daje nove človeku bolj naklonjene razsežnosti. V soočanju s temi sistemi si krščanstvo ustvarja lastno začasno (samo)podobo, kar se kaže tudi pri različnih pojmovanjih tako temeljne teološke kategorije, kot je razodetje.

V zadnjem, tretjem delu, je govor o novi samopodobi in novem jeziku krščanstva, ki se oblikuje pred našimi očmi in z nami v sooblikovanju sodobne družbe-kulture.

8. obveznost slušateljev:

Navzočnost in sodelovanje pri predavanjih in vajah. Študijsko branje Dei Verbum in 5 razprav za vaje. Priprava delovnega zapisa za vaje (60 vrstic).

9. način preverjanja:

Končni ustni izpit, dva obvezna kolokvija. Delovni zapisi za vaje. Ocena vključuje vse tri oblike preverjanja.

1. ime predmeta

VERSTVA

2. predavatelj

red. prof. dr. Drago Ocvirk CM: osnove religiologije, tradicionalna verstva, judovstvo in islam (45),
as. mag. Lenart Škof, indijska verstva: hinduizem, sikhizem, džainizem, zoroastrizem, budizem (25),
izr. prof. dr. Maja Milčinski: daoizem, konfucianizem, kit. budizem, šintoizem (20).

3. število ur

90

4. letnik

III. - enopredmetni in dvopredmetni program

5. namen predmeta:

Seznanjanje z obstoječimi religijskimi izročili sodobnega človeštva, s pogledi na verstva in z dialogom med njimi za mirno sožitje in sodelovanje.

6. cilji:

Spoznati osnove religiologije in postmoderne poglede na religijo.

Poznavanje obstoječih religijskih izročil. Seznaniti s sodelovanjem ali spori med verstvi; njihov vpliv pri oblikovanju sodobnega sveta.

7. vsebina:

Osnove religiologije (10), tradicionalna verstva (10), judovstvo (10), islam (15), indijska verstva: hinduizem, sikhizem, džainizem, zoroastrizem, budizem (25), daoizem, konfucianizem, kit. budizem, šintoizem (20).

8. metoda dela:

Predavanja in vaje.

9. obveznost slušateljev:

Udeležba na predavanjih, sodelovanje pri vajah, pisni izdelki.

10. način preverjanja:

Pisna kolokvija ob koncu semestra. Seštevek obeh pozitivnih pisnih kolokvijev, ocena vaj in pisnih izdelkov dajo končno oceno.

1. ime predmeta

OSNOVNO BOGOSLOVJE IN NAUK O CERKVI

2. predavatelj

red. prof. dr. Drago Ocvirk CM za osnovno bogoslovje,
doc. dr. Bogdan Dolenc za nauk o Cerkvi

3. število ur

60 (30+30)

4. letnik

II. - dvopredmetni program

5. namen predmeta:

Spoznati z osnovami, izhodišči in metodami teološkega diskurza (1. del) ter z družbeno (občestveno) razsežnostjo verovanja, ki jo uresničujemo v Cerkvi (2. del).

6. cilji:

Seznaniti s snovjo, usposobiti za samostojen diskurz (1. del), spoznati Cerkev kot znamenje in orodje občestva z Bogom in med ljudmi (2. del).

7. vsebina:

Razodetje, kulturna, družbena in osebnostna umeščenost izrazov vere (1. del). Cerkev kot božječloveška ustanova: njen izvor, bistvo, strukture in poslanstvo (2. del).

8. metoda dela:

Predavanja in vaje.

9. obveznost slušateljev:

Sodelovanje pri predavanjih in na vajah, branje in pisna priprava vaj.

10. način preverjanja:

Sodelovanje pri vajah, pisni izdelki in ustni izpit dajo končno oceno. Končna ocena predmeta je seštevek ocen prvega in drugega dela.