V. Katedra za patrologijo

1. ime predmeta

PATROLOGIJA IN ZGODOVINA TEOLOGIJE

2. predavatelj

as. mag. Miran Špelič OFM

3. število ur

90

4. letnik

III.

5. namen in cilji predmeta:

Slušatelj naj najprej spozna okolje delovanja cerkvenih očetov in teologov srednjega in novega veka; seznanil naj bi se s temeljnimi teološkimi deli; na tej osnovi naj bi spoznal vsebino njihovega poučevanja, do nje zavzel kritično stališče in si iz nje pripravil gradivo za oblikovanje lastne teologije.

6. vsebina:

Predstavitev predmeta ter metode dela. Sledi prikaz posameznih obdobij patristike z njihovimi značilnostmi, zlasti glede metode oblikovanja teološkega diskurza. Za vsako obdobje so predstavljeni najpomembnejši teologi in nekaj njihovih del. Branje izbranih odlomkov iz njih; obsvetopisemska literatura in apostolski očetje (judovsko-krškanska teologija), apologeti in mučenci (srečanje krščanstva s poganstvom), krivoverstva (ebioniti, gnosticizem, monarhianizmi, montanizem), prva teologija (Irenej, Origen), začetki meniške teologije (Anton, Pahomij), trinitarična teologija in kristologija ob prvih 4 koncilih (Arij in arianizem, Atanazij, Kapadočani, nestorianizem in monofizitizem, theotokos, Leon Veliki, kalcedonski kompromis), pridigarji, eksegeti, pesniki in prevajalci zlate dobe patristike (Ambrozij, Avguštin, Hieronim, Ciril J., Janez Krizostom, Prudencij), doba zatona patristike, prehod v srednji vek, srednjeveški koncili, tri okolja teologije (samostan, shola, univerza), srednjeveške herezije, sholastika visokega srednjega veka (dominikanska in frančiškanska smer), tridentinski koncil in teologija katoliške prenove (katekizmi), manualistika, prebujanje patristike (Migne), modernizem, vatikanska koncila in njuni teologi, sodobne poti v teologiji.

7. metoda dela:

Pri predavanjih se ob posameznih osebah prikaže njihov nauk, po možnosti na odlomkih njihovih besedil; pokaže se na način, kako so brali Sveto pismo in predhodne avtorje; skuša se jih razumeti iz njihovega intelektualnega in včasih polemičnega konteksta; išče se spodbud in vzorcev za sodobno teologijo, za današnji kontekst. Branje izbranih odlomkov pomaga k osebnemu srečanju slušateljev z mislijo nekdanjih teologov. Slušatelji pripravijo tudi kratke predstavitve posameznih poglavij iz knjige L. Padoveseja, Uvod v patristično teologijo. Štiri poglavja iz te knjige pa so predmet vaj.

8. obveznost slušateljev:

Pričakuje se redna prisotnost na predavanjih in vajah in aktivno sodelovanje. Vsak slušatelj mora prebrati 4 knjige, kar se preveri na govorilnih urah. Napisati mora dve nalogi (po ok. 1000 besed). Sodeluje pri branju besedil, tako da se na to vnaprej pripravi. 10 slušateljev pripravi predstavitve poglavij Uvoda v patristično teologijo.

9. literatura:

L. Padovese, Uvod v patristično teologijo;
A. Hamman, Korenine naše vere; patristično delo po izbiri; sholastično delo po izbiri.

10. način preverjanja:

Do določenih rokov slušatelji oddajo naloge. Na govorilnih urah slušatelji posamič predstavijo prebrano literaturo. Ob polletju je obvezni kolokvij iz podane snovi. Ob koncu leta je ustni izpit. Ocena vključuje vse omenjene elemente preverjanja.