1. ime predmeta

SVETOPISEMSKE OSNOVE

2. predavatelj

doc. dr. Terezija (S.) Večko,
doc. dr. Marijan Peklaj

3. število ur

90

4. letnik

I.

5. cilji:

Priprava za boljše proučevanje in globlje razumevanje Svetega pisma

6. vsebina:

Sveto pismo je ena knjiga in hkrati zbirka knjig, ki je nastajala približno od začetka desetega stoletja pred Kristusom pa do konca prvega stoletja po Kristusu, večinoma v Palestini, pisali pa so jo po navdihovanju Svetega Duha v glavnem Judje ali judovsko misleči pisci. Tako nas od njenega nastanka ločujejo velike časovne, krajevne in miselne razdalje. SP osnove pomagajo premostiti te razdalje in vsebujejo: arheologijo, geografijo, inspiracijo, kanon, tekstno kritiko in hermenevtiko.

1. Arheologija (načela, postopki, izkopavanja v Palestini).
   
2. Geografija (Palestina, druge svetopisemske dežele).
3. Inspiracija (razmerje med Bogom in piscem, pisec piše pri zavesti in ne v zamaknjenju; Bog ga podpira istočasno, ne samo vnaprej in ne šele naknadno; navdihnjeni so vsi, ki ustvarjalno delujejo pri nastanku knjige, sad navdihnjenja so verske resnice in nravne vrednote).
4. Kanon (judovski, katoliški, protestantski, protokanon in devterokanon, pravoslavni, apokrifi, stari prevodi, novi prevodi).
5. Tekstna kritika (imena knjige, pisalne podlage, pisave, jeziki, rokopisi, tiskane izdaje, Kumran, presojanje tekstov, kodeksi).
6. Hermenevtika (historiografska, strukturalna, politična, ekzistencialna, pozitivistična, psihoanalitična; dobesedni in nadbesedni pomen, zgodovinski pregled, literarne vrste).

7. metoda dela:

Predavatelj predstavi in razloži nakazano snov in za vajo pokaže na vplive, ki jih imajo obravnavani podatki na nastanek in ohranjanje, na prevajanje in razlaganje svetih besedil, in tako uvaja slušatelje v branje in razumevanje Svetega pisma.

8. obveznost slušateljev:

Slušatelji morajo sodelovati pri vajah z iskanjem in odkrivanjem vprašanj in izzivov, ki se skrivajo v besedilih.

9. literatura:

Obvezno:
Sveto pismo,
F. Rozman, Svetopisemske osnove, Ljubljana 1992; Svetopisemski vodnik, Koper 1984;
Ilustrirana enciklopedija Svetega pisma, Koper 1994;
Biblijski atlas, Ljubljana 1990;
The Jerome Biblical Commentary: Biblical Archaeology (653-670), Biblical Geography (633-652), Inspiration and inerrancy (499-514), Canonicity (515-534), Texts and Versions (561-589), Hermeneutics (605-623).

10. način preverjanja:

Ustni ali pisni odgovor na vprašanja iz predhodno določenega seznama vprašanj.

1. ime predmeta

UVOD V SVETO PISMO

2. predavatelj

doc. dr. Marijan Peklaj,
doc. dr. Terezija (S.) Večko

3. število ur

90

4. letnik

I.

5. namen predmeta:

Predstaviti korpus besedil Stare in Nove zaveze v njegovi raznolikosti in razvejanosti. Prikazati osnovna spoznanja o tem, kako so ta besedila v zgodovini nastajala in dobivala sedanjo obliko in obseg.

6. cilji:

Sveto pismo je ena knjiga in hkrati zbirka knjig, ki je nastajala približno od začetka desetega stoletja pred Kristusom pa do konca prvega stoletja po Kristusu, večinoma v Palestini, pisali pa so jo po navdihovanju Svetega Duha v glavnem Judje ali judovsko misleči pisci. Tako nas od njenega nastanka ločujejo velike časovne, krajevne in miselne razdalje. SP osnove pomagajo premostiti te razdalje in vsebujejo: arheologijo, geografijo, inspiracijo, kanon, tekstno kritiko in hermenevtiko.

1. Arheologija (načela, postopki, izkopavanja v Palestini).
   
2. Geografija (Palestina, druge svetopisemske dežele).
3. Inspiracija (razmerje med Bogom in piscem, pisec piše pri zavesti in ne v zamaknjenju; Bog ga podpira istočasno, ne samo vnaprej in ne šele naknadno; navdihnjeni so vsi, ki ustvarjalno delujejo pri nastanku knjige, sad navdihnjenja so verske resnice in nravne vrednote).
4. Kanon (judovski, katoliški, protestantski, protokanon in devterokanon, pravoslavni, apokrifi, stari prevodi, novi prevodi).
5. Tekstna kritika (imena knjige, pisalne podlage, pisave, jeziki, rokopisi, tiskane izdaje, Kumran, presojanje tekstov, kodeksi).
6. Hermenevtika (historiografska, strukturalna, politična, ekzistencialna, pozitivistična, psihoanalitična; dobesedni in nadbesedni pomen, zgodovinski pregled, literarne vrste).

7. metoda dela:

Predavatelj predstavi in razloži nakazano snov in za vajo pokaže na vplive, ki jih imajo obravnavani podatki na nastanek in ohranjanje, na prevajanje in razlaganje svetih besedil, in tako uvaja slušatelje v branje in razumevanje Svetega pisma.

8. obveznost slušateljev:

Slušatelji morajo sodelovati pri vajah z iskanjem in odkrivanjem vprašanj in izzivov, ki se skrivajo v besedilih.

9. literatura:

Obvezno:
Sveto pismo,
F. Rozman, Svetopisemske osnove, Ljubljana 1992; Svetopisemski vodnik, Koper 1984;
Ilustrirana enciklopedija Svetega pisma, Koper 1994;
Biblijski atlas, Ljubljana 1990;
The Jerome Biblical Commentary: Biblical Archaeology (653-670), Biblical Geography (633-652), Inspiration and inerrancy (499-514), Canonicity (515-534), Texts and Versions (561-589), Hermeneutics (605-623).

10. način preverjanja:

Ustni ali pisni odgovor na vprašanja iz predhodno določenega seznama vprašanj.

1. ime predmeta

EKSEGEZA NOVE ZAVEZE - EVANGELIJI

2. predavatelj

red. prof. dr. Jože Krašovec,
as. dr. Maksimilijan Matjaž

3. število ur

60

4. letnik

II.

5. cilji:

Seznaniti slušatelja z eksegetskimi metodami in ga uvesti v praktično uporabo le teh; z eksegetsko analizo izbranih odlomkov prikazati temeljne teološke poudarke posameznih evangelijev; slušatelj naj bi zmogel biblično argumentirati posamezne teološke teme.

6. vsebina:

Predstavitev celoletnega programa in razlaga posameznih eksegetskih pojmov; eksegetske metode s poudarkom na sinhroničnih metodah.

Markov evangelij: teološko izhodišče, namen in literarna zgradba; vprašanje glede Jezusove identitete kot vodilna tema Mr; analiza posameznih odlomkov (1,21-28; 4,35-41; 8,27-9,8); študij posameznih tem (Mesija, Sin človekov, učenec) in paradigem (o(do/j, e)cousi/a, dida/skaloj, e)pitima/w, ploi=on) in motivov.

Matejev evangelij: teološko izhodišče, namen in literarna zgradba; Matejeva uporaba starozaveznih literarno-teoloških motivov; študij posameznih enot (1-2; 5; 26-27), tem in paradigem (izpolnitev Pisma, nebeško kraljestvo, di/kaioj / dikaiosu/nh).

Lukov evangelij: teološko izhodišče, namen in literarna zgradba; kristologija Lk - Jezus Odrešenik ubogih.

Janezov evangelij: teološko izhodišče, namen in literarna zgradba; odnos do sinoptičnih evangelije; Kristus ö večni Logos (1,1-18).

Študij pripovedi o trpljenju (Mk 14-15; Mt 26-27; Lk 22-23; Jn 18-19) in vstajenju (Mk 16; Mt 28; Lk 24; Jn 20-21).

7. metoda dela:

Pri predavanjih se najprej predstavi temeljni koncept posamezne enote in nato razvije analiza teksta in konteksta. V delu ure so slušatelji povabljeni k aktivnemu sodelovanju z branjem tekstov in z iskanjem odgovorov, ki jih sproža tekst.

8. obveznost slušateljev:

Pričakuje se redna prisotnost na predavanjih. Slušatelj pripravi tri naloge (skupno do 35 strani); prvo in tretjo zagovarja na govorilnih urah: analiza strukture posameznega evangelija ob upoštevanju kriterijev členitve; slušatelj pokaže obvladovanje osnovne eksegetske metode in vsebine izbranega evangelija; prevod sestavka iz področja biblične metodologije; eksegetska analiza izbranega odlomka ali teme z uporabo sodobne strokovne literature.

9. način preverjanja:

Pričakuje se redna prisotnost na predavanjih. Slušatelj pripravi tri naloge (skupno do 35 strani); prvo in tretjo zagovarja na govorilnih urah: analiza strukture posameznega evangelija ob upoštevanju kriterijev členitve; slušatelj pokaže obvladovanje osnovne eksegetske metode in vsebine izbranega evangelija; prevod sestavka iz področja biblične metodologije; eksegetska analiza izbranega odlomka ali teme z uporabo sodobne strokovne literature.

1. ime predmeta

EKSEGEZA STARE ZAVEZE I (ZGODOVINSKE KNJIGE)

2. predavatelj

doc. dr. Marijan Peklaj

3. število ur

60

4. letnik

II.

5. namen predmeta:

Poglobitev v značilne odlomke iz Pentatevha in s tem dobiti osnove za razlaganje pripovednih delov Stare zaveze.

6. cilji:

Ob pomoči komentarjev naj bi slušatelj pridobil sposobnost razlikovanja posameznih slovstvenih celot in se naučil ob konkretnem besedilu postavljati prava vprašanja: jezikovna, zgodovinska, literarna in teološka.

7. vsebina:

Predstavitev predmeta, metode in slovstva, zlasti komentarjev, ki jih je treba brati ob razlagi pri predavanjih. Svetopisemska prazgodovina. Jahvist in duhovniški vir; pripovedi in rodovniki. Uvod v duhovniško pripoved o stvarjenju (1 Mz 1,1-2,4a); Uvod v jahvistično pripoved o začetkih človeka, o prestopku in kazni (1 Mz 2,4b-3,24). Zveza s pozno starozavezno literaturo (Sir, Mdr) in z Rim 5. Uvod in razlaga pripovedi v 1 Mz 4,1-16; razlaga Kajnovega in Setovega rodovnika v 1 Mz 4,17-26. Teološki razmislek o napredovanju civilizacije in napredovanju greha. Božji sinovi in človeške hčere (1 Mz 6,1-4). Pripoved o babilonskem stolpu (1 Mz 11,1-9). Razlaga in teološki razmislek v zvezi z Apd 2. Abrahamov poklic (1 Mz 12,1-9) kot zveza med svetopisemsko prazgodovino in zgodovino. Abrahamova daritev (1 Mz 22,1-19). Zgradba 2. Mojzesove knjige (Eksodusa); njeno mesto v Pentatevhu in v Staro zavezi. Razlaga uvodnega odlomka (2 Mz 1,1-7) in zveza z Genezo. Stiska v Egiptu in Mojzesovo rojstvo (2 Mz 1,8-2,10), beg v Midjan (2 Mz 2,11-25), poklic, razodetje Božjega imena in poslanstvo (2 Mz 3,1-4,17); pot v Egipt in prvo srečanje s faraonom (2 Mz 4,18-6,1); drugi Mojzesov poklic in rodovnik (2 Mz 6,2-7,7); egiptovske nadloge (2 Mz 7,8-11,10); viri Pentatevha v odlomku, odmevi v Stari in Novi zavezi. Pasha, izhod in zakon o prvorojencih (2 Mz 12,1-13,16). Nastanek praznovanja, sedanja judovska pasha, zveze z Novo zavezo in s krščanskim bogoslužjem; rešitev ob Trstičnem morju (2 Mz 13,17-14,31); hvalospev (2 Mz 15,1-21); grenka voda (2 Mz 15,22-27); mana in prepelice (2 Mz 16,1-36); različna izročila; odmevi v Stari in v Novi zavezi.

8. metoda dela:

Predavanja in vaje; skupaj s predavateljem naj bi poskušali slušatelji aktualizirati teološko sporočilo svetopisemskega odlomka.

9. obveznost slušateljev:

Prisotnost na predavanjih in dejavno sodelovanje s pogovorom. Deset strani komentarja kake zgodovinske knjige Stare zaveze v tujem jeziku morajo povzeti v slovenščini na vsaj pet tipkanih straneh.

10. literatura:

C. Tomil>, Prapovijest spasenja, Zagreb 1977;
C. Tomil>, Praoci Izraela, Zagreb 1978;
C. Tomil>, Izlazak, Zagreb 1979;
A. Rebil>, Stvaranje svijeta i čovjeka, Zagreb 1996;
G. von Rad, Das erste Buch Mose Genesis, Gs>ttingen12 1987;
J. Scharbert, Genesis 1-11, Wčrzburg 1983;
J. Scharbert, Genesis 12-50, Wčrzburg 1986;
J. Scharbert, Exodus, Wčrzburg 1989;
B. S. Childs, Exodus, London 1974.

11. način preverjanja:

Kolokviji in izpiti.

1. ime predmeta

EKSEGEZA NOVE ZAVEZE (PAVLOVA PISMA)

2. predavatelj

red. prof. dr. Jože Krašovec,
as. dr. Maksimilijan Matjaž

3. število ur

60

4. letnik

III.

5. cilji:

Cilj predmeta je boljše proučevanje in globlje razumevanje življenja, verovanja in čutenja prve cerkve.

6. vsebina:

Najboljši uvod v Pavlova pisma so Apostolska dela, ki bolj celostno opisujejo začetek, življenje in širjenje prve Cerkve, zlasti pa življenje in delo njenih dveh prvakov, apostolov Petra in Pavla. V to omrežje se ugodno vključujejo Pavlova pisma, ki nam nakazujejo in osvetljujejo številna vprašanja glede življenja, verovanja in čutenja posameznih krščanskih skupnosti in celotne prve Cerkve in apostolov odgovor nanja. Vsebino predmeta torej sestavljajo Apostolska dela in štirinajst Pavlovih pisem. Povzetek Pavlovega nauka sestavljajo naštete dvojice: Križani in Vstali Kristus, Adam in Kristus, Mojzes in Kristus, glava in udje Cerkve, stari in novi človek, sedanji in poslednji časi, stara in nova zaveza, postava in vera, človekova dela in Božja milost, črka in duh, meso in duh, obsodba in opravičene, pogubljenje in odrešenje, smrt in življenje.

7. metoda dela:

Predavatelj najprej nakaže čas in kraj in okoliščine nastanka pisma ter na kratko označi njegovo vsebino in zgradbo. Nato ga prebere po odlomkih: pri vsakem najprej pojasni težje razumljiva mesta, razloži pomen nosilnih pojmov in povzame vsebino odlomka, končno opredeli njegovo razmerje do sosednjih enot in njegovo vlogo v celotnem pismu.

8. obveznost slušateljev:

Slušatelji morajo sodelovati pri vajah z iskanjem in odkrivanjem vprašanj iz izzivov, ki se skrivajo v besedilih.

9. literatura:

The Jerome Biblical Commentary: Acts of the Apostles (165-214), A Life of Paul (215-222), New Testament Epistles (223-361; (381-403), Pauline Theology (802-827), C. Tomiĺ, Pavao - apostol naroda, Zagreb 1995.

10. način preverjanja:

Ustni ali pisni odgovor na vprašanja iz predhodno določenega seznama vprašanj.

1. ime predmeta

EKSEGEZA STARE ZAVEZE II (Preroške knjige)

2. predavatelj

red. prof. dr. Jože Krašovec,
doc. dr. Terezija (S.) Večko

3. število ur

60

4. letnik

III.

5. namen predmeta:

Uvajanje v poglobljeno branje izbranih besedil iz preroškega slovstva in spoznavanje različnih eksegetičnih metod v judovstvu in krščanstvu.

6. cilji:

Osnovni cilj predmeta je, da slušatelj spozna tista preroška besedila, ki so posebno odmevna v judovskem in krščanskem izročilu. Predvsem mora ugotoviti, kako preroki opisujejo dogodek svojega preroškega poklica, kako utemeljujejo svoje kritično stališče do ravnanja voditeljev v kočljivih zgodovinskih okoliščinah in kako v mesijanskih ali eshatoloških obljubah sporočajo upanje za prihodnost.

7. vsebina:

8. metoda dela:

Prepletanje predavanj in vaj je bistvena značilnost metodološkega pristopa.

9. obveznost slušateljev:

Redna prisotnost na predavanjih in vajah; sodelovanje v iskanju različnih hermenevtičnih vidikov v analizi besedil. Vsi redni slušatelji morajo do izpita pripraviti tudi nalogo na temelju strokovnih komentarjev v tujem jeziku.

10. literatura:

Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana 1996, str. 461-763;
H. Cazelles s sodelavci, Uvod v Sveto pismo Stare zaveze, Celje 1979, str. 267-390, 536-545;
Razprave o preroškem slovstvu iz Bogoslovnega vestnika.

11. način preverjanja:

Preverjanje ob skupnem delu, kolokviji in izpiti.

1. ime predmeta

EKSEGEZA STARE ZAVEZE III (PSALMI IN MODROSTNE KNJIGE)

2. predavatelj

red. prof. dr. Jože Krašovec,
doc. dr. Terezija (S.) Večko

3. število ur

60

4. letnik

IV.

5. namen predmeta:

Uvajanje v poglobljeno branje izbranih besedil iz knjige Psalmov in modrostnega slovstva ter spoznavanje eksegetičnih metod v judovstvu in krščanstvu.

6. cilji:

Cilj študija knjige Psalmov je spoznavanje literarnih vrst psalmov in natančna eksegeza izbranih psalmov iz vsake zvrsti. Cilj študija modrostnega slovstva je ugotavljanje posebnosti svetopisemskega modrostnega slovstva v primerjavi z drugimi zvrstmi svetopisemskega slovstva in posebej v primerjavi z modrostnimi psalmi.

7. vsebina:

Knjiga Psalmov velja kot teološka sinteza svetopisemskih teoloških postavk, zato je osnovni kriterij izbora psalmov za natančnejšo razlago njihova teološka relevantnost znotraj primerov iste zvrsti, znotraj celotnega Svetega pisma in v zgodovini interpretacije. Izbor zajema predvsem naslednje psalme: 1, 2, 8, 18, 19, 22, 23, 29, 32, 37, 40, 45, 49, 51, 58, 68, 72, 73, 78, 82, 89, 90, 103, 104, 106, 110, 139. Nekateri psalmi so v literarnem in teološkem pogledu tako značilni, da omogočajo obširno primerjavo z drugimi ključnimi svetopisemskimi besedili: Ps 1 + Jer 17,5-8; Ps 8 in Ps 104 + 1 Mz 1-2; Ps 37 + Pregovori; Ps 45 + Visoka pesem; Ps 78 + Sod 4-5; Ps 73 + Job; Ps 89 + 2 Sam 7,1-17. Modrostne teme se pojavljajo znotraj celotnega Svetega pisma, posebno značilne so pa v knjigah, ki so v hebrejskem kanonu v skupini "Piscev", v kateri je med drugim tudi knjiga Psalmov, krščansko eksegetsko izročilo jih pa imenuje "modrostne knjige": Job, Pregovori, Pridigar. Izrazito modrostne narave sta tudi dve knjigi iz devterokanonične skupine: Knjiga modrosti in Sirah.

8. metoda dela:

Psalmi in modrostno slovstvo so posebno primerni za celosten strukturalen pristop. Natančna analiza zgradbe besedil omogoča zelo zanesljivo ugotavljanje mere tipičnosti in izvirnosti, s tem pa tudi primerjave z vsemi podobnimi temami, ki se pa v Svetem pismu pojavljajo v različnih literarnih vrstah. Narava knjig modrostnega slovstva narekuje ustrezen analitično-sintetičen pristop. Jobova knjiga je med vsemi starozaveznimi knjigami sestavljena najbolj celovito enotno glede na osnovno temo. Zato obravnava ves čas upošteva vzajemnost med celoto in med deli celote. Podobno velja za Pridigarjevo knjigo. Pregovori pa so zbirka poučnih besedil in kratkih pregovorov, zato je treba vsako enoto ustrezno analizirati znotraj njene lastne strukture, znotraj podobnih svetopisemskih in nesvetopisemskih primerov in glede na indikacije redaktorskega pristopa.

9. obveznost slušateljev:

Redna prisotnost na predavanjih in vajah: sodelovanje v razpravi. Vsi redni slušatelji morajo do izpita pripraviti tudi nalogo na temelju strokovnih komentarjev v tujem jeziku.

10. literatura:

Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana 1996, str. 767--1076, 1325-1445;
J. Krašovec, H. Gross in H. Reinelt, Psalmi: Besedilo in razlaga, Celje 1989;
Razprave o nekaterih psalmih in modrostnem slovstvu iz Bogoslovnega vestnika.

11. način preverjanja:

Preverjanje ob skupnem delu, kolokviji in izpiti.

1. ime predmeta

BIBLIičNA TEOLOGIJA

2. predavatelj

red. prof. dr. Jože Krašovec

3. število ur

90

4. letnik

V.

5. namen predmeta:

Uvajanje v sintetično branje izbranih knjig in odlomkov iz Svetega pisma Stare in Nove zaveze.

6. cilji:

Kot sklepni predmet iz področja Svetega pisma biblična teologija omogoča osredotočenje na nekatere osrednje teološke teme. Osnovni cilj predmeta je poglobljen in primerjalen študij najpomembnejših tem s posebnim težiščem na iskanju teološke vzajemnosti med obema zavezam in na ugotavljanju dopolnitve v Novi zavezi v razmerju do Stare zaveze. Teologija Stare zaveze je v tem smislu naravnana na teologijo Nove zaveze in obratno.

7. vsebina:

Nevarnost abstrakcije narekuje izbor teološko posebno pomembnih odlomkov iz Stare in Nove zaveze za sintetično primerjalno preverjanje.

1. Teme iz Stare zaveze: zgodovinska in teološka resničnost v svetopisemski prazgodovini (1 Mz 1-11), Abrahamova prošnja za Sodomo (1 Mz 18,16-33) in njegova pripravljenost, da daruje edinca Izaka (1 Mz 22,1-19), zgled Jožefove pravičnosti (1 Mz 37-45), zakonitosti in usoda človeške zakrknjenosti (2 Mz 1-15), grožnja in obljuba o prvi Božji zapovedi (2 Mz 20,5-6; 5 Mz 5,9-10; prim. 2 Mz 34,6-7; 4 Mz 14,18; Jer 32,18-11), pomen Mojzesovega posredništva ob usodnem padcu Izraela (2 Mz 32-34), sintetična obljuba blagoslova, grožnje prekletstva in obnove po zadostitvi za krivdo v Peteroknjižju (3 Mz 26; 5 Mz 28; 30,1-10), značilnosti svetopisemskega razumevanja svete vojne (Jozue), nepremišljena prisega (Joz 9; Sod 11; 1 Sam 14,23-45), bistvo Savlove nepokorščine (1 Sam 15), teološki pomen Abigajilovega posredništva pred Davidovo nevarnostjo, da se usodno maščuje za žalitev (1 Sam 25), obljuba brezpogojne zaveze (2 Sam 7,1-16), teološki pomen pripovedi o nasledstvu (2 Sam 11,1 - 2 Kr 2,46).
2. Teme iz Nove zaveze: pomen pojma Božje pravičnosti v Pismu Rimljanom in v Pismu Galačanom, antiteza postava / vera.

8. metoda dela:

Za izhodišče služi klasična metoda iskanja "dobesednega" pomena besedil, da bi bilo primerjalno in sintetično ovrednotenje teološkega pomena besedil zanesljivo. Težišče na primerjalnem in sintetičnem pristopu priporoča tudi upoštevanje diskusij teološko-filozofske narave znotraj celotne zgodovine judovske in krščanske hermenevtike.

9. obveznost slušateljev:

Redna prisotnost na predavanjih in vajah; sodelovanje v diskusiji o temeljnih teoloških vprašanjih.

10. literatura:

Sveto pismo Stare in Nove zaveze: Slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov, Ljubljana 1996;
J. Krašovec, Pravičnost v Svetem pismu in evropski kulturi, Celje 1998.

11. način preverjanja:

Preverjanje ob skupnem delu, kolokviji in izpiti.