|
|
|
|
I. Katedra za filozofijo
|
1. ime predmeta
|
LOGIKA IN KRITIKA
|
|
2. predavatelj
|
red. prof. dr. Janez Juhant,
as. mag. Robert Petkovšek CM
|
|
3. število ur
|
60
|
|
4. letnik
|
I.
|
|
5. cilji:
|
Seznaniti slušatelje s temeljnimi zakonitostmi formalno logičnega
mišljenja in jih opozoriti na različne spoznanjske pristope. V
razmerju do drugih filozofskih in teoloških disciplin so osnove
spoznavoslovja uvodna (propedevtična) panoga, katere namen je
spodbuditi k logično veljavnemu mišljenju in k iskanju primernega
spoznavoslovnega pristopa glede na posamične filozofsko?-teološke
predmete.
|
|
6. vsebina:
|
Prvi del predavanj je posvečen osnovam formalne logike. Podrobneje
se obravnava pojem, sodbo in sklep. Uvodu v formalno logiko sledi
uvod v spoznavne metode, kjer se srečamo z osnovami znanstvene
metodologije: metode oblikovanja in razlage pojmov, metode izpeljevanja
in oblikovanja znanstvenih sodb in uporaba znanstvenih metod.
V drugem delu predavanj sledi prikaz najpomembnejših spoznavoslovnih
smeri v zgodovini filozofije. Poseben poudarek je posvečen novosholastičnemu
spoznavoslovju, nato pa nekaterim sodobnim spoznavoslovnim pristopom,
zlasti fenomenologiji in hermenevtiki. Sklop predavanj končamo
s prikazom filozofskega nauka o resnici in različnih pojmovanj
resnice.
|
|
7. metoda dela:
|
Večji del vsebine posredujejo predavanja. To znanje študent razširi
z obveznim individualnim študijem navedene literature, ki se preverja
pri vajah.
|
|
8. obveznost slušateljev:
|
Navzočnost na predavanjih in dejavno sodelovanje pri vajah. Na
izpitu se predpostavlja, da slušatelj poleg predavane snovi pozna
tudi vsebino naslednjih besedil.
|
|
9. literatura:
|
T. Akvinski, Izbrani filozofski spisi, Družina, Ljubljana
1999, str. 169-188;
H.-M. Baumgartner, O resnici, v: Tretji dan, št.
1 (1999), str. 34-36;
R.Descartes, Meditacije, Slovenska matica, Ljubljana 1988;
H.-G. Gadamer, Kaj je resnica?, v: Phainomena 23-24,
str. 47-60;
H.-G. Gadamer, Klasična in filozofska hermenevtika, v:
isti; Izbrani spisi, Nova revija, Ljubljana 1999, str.9-34;
M. Heidegger, Bit in čas, Slovenska matica, Ljubljana 1997,
? 31-34;
J. Janžekovič, Osnove spoznavoslovja, v: Izbrani spisi
V, Mohorjeva družba, Celje 1978, str. 7-50;
B. Pascal, Misli, Mohorjeva družba, Celje 1986, fr. 434
(str. 174-177);
J. Pieper, Resničnost in dobro, v: Kaj pomeni filozofirati?;
Resničnost in dobro, Mohorjeva družba, Celje 1999, str. 63-109;
Platon, Država, Državna založba, Ljubljana 1976, str. 230-240.
|
|
10. način preverjanja:
|
Pisni kolokvij iz logike, ki preverja predvsem slušateljevo usposobljenost
uporabe pridobljenega znanja pri reševanju konkretnih problemov.
Temu sledita dva delna izpita: eden pokriva logiko, drugi kritiko.
Na izpitu iz kritike se z enim vprašanjem preverja poznavanje
navedene literature. Vse štiri ocene morajo biti pozitivne.
|
|
1. ime predmeta
|
METODOLOGIJA ZNANSTVENEGA DELA
|
|
2. predavatelj
|
doc. dr. Anton Jamnik
|
|
3. število ur
|
30
|
|
4. letnik
|
I.
|
|
5. namen:
|
Uvajanje slušateljev v znanstveno delo, ki se zahteva pri pisanju
esejev, seminarskih nalog, diplome, magistrskega ali doktorskega
dela.
|
|
6. povezanost z drugimi predmeti:
|
Predmet je tesno povezan z vsemi ostalimi, saj uvaja v znanstveno
delo tako na filozofskem kot tudi na teološkem področju.
|
|
7. cilji:
|
Spoznati osnovne metode znanstvenega dela na filozofskem in teološkem
področju. Usposobiti slušatelje, da znajo jasno indentificirati
problem v dani temi in ga jasno opredeliti; problem po prej izdelani
opredelitvi urejeno oblikovati v besedilo, ki ima jasno in pregledno
strukturo.
|
|
8. vsebina:
|
Slušatelji se seznanijo s posameznimi fazami znanstvenega dela,
od osnutka do dokončnega izdelka. Naučijo se analize določene
teme, jasne predstavitve problema, razvitja implikacij in predpostavk
določenega vprašanja. Prav tako se učijo tehnike razvoja pojmov
s postopnim poglabljanjem in strukturirati nalogo, ne da bi načrt
oviral dinamičnost refleksije. Pomembno je tudi razvijati veščino
ustvarjalnosti misli (najti ideje), jasne formulacije in sposobnosti,
da zna avtor ob celoviti in poglobljeni analizi problema, izpostaviti
bistvena vprašanja. Pri tem je potrebno upoštevati stopnje kvalitete
pisanja znanstvenega dela: vedenje, razumevanje, analiza in vrednotenje.
Pomembna je tudi pregledna struktura naloge: natančno navajanje
opomb, literature, upoštevanje vseh elementov, ki naj jih naloga
vsebuje, od uvoda do povzetka.
|
|
9. obveznosti slušateljev:
|
Redno obiskovanje predavanj in aktivno sodelovanje pri praktičnem
delu. Pisanje esejev, ki slušatelja uvaja v izdelavo seminarske
naloge, pri kateri upošteva vse strukturne in vsebinske poudarke,
ki so potrebni za kvalitetno znanstveno delo.
|
|
10. obvezna študijska literatura:
|
Seznanitev s temeljnimi deli, ki so potrebna za znanstveno delo
na filozofskem in teološkem področju.
|
|
11. način preverjanja:
|
Izpit.
|
|
1. ime predmeta
|
PSIHOLOGIJA RELIGIJE
|
|
2. predavatelj
|
doc. dr. Christian Gostečnik OFM
|
|
3. število ur
|
60
|
|
4. letnik
|
I.
|
|
5. cilji:
|
Na osnovi znanstvenih metod devetnajstega stoletja, ki jim je
sledil Freud, razdelati njegove osnovne koncepte v psihoanalizi
in osvetliti doživljanje sakralnega oziroma religioznega v njegovem
dojemanju in na temelju sodobne znanstvene metode, ki ji sledi
sodobna psihoanaliza, prikazati, da je religioznost bistveni sestavni
del človekovega doživljanja.
|
|
6. vsebina:
|
Predmet kritično obravnava osnovne koncepte Freudove teorije
nagona, ki zaradi mehanicističnega znanstvenega pristopa predpostavlja,
da je religija samo nevrotični odraz psihično zafrustriranega
človeka. Ta predmet ob natančni analizi Freudovih konceptov prikaže,
zakaj se je Freud odločil, da sledi tej znanstveni miselnosti,
ki v samem temelju zavrača religiozno doživetje, kot eno izmed
najbolj razdirajočih psihičnih vsebin človekovega doživljanja.
Prikazati pod vidikom sodobne psihoanalitične miselnosti, ki na
temelju menjave psihoanalitične paradigme obravnava človeka ne
več kot nagonsko bitje, ampak kot bitje odnosov, v katerem je
človek neizogibno vezan na relacijsko polje jaz - ti, ki pa obenem
omogoča razumevanje človeka, kot bistveno religiozno oziroma sakralno
bitje. Nadalje predmet obravnava na osnovi sodobnega psihoanličnega
pristopa različne oblike doživljanja sakralnega v individualnem
doživljanju, kakor tudi v interaktivni dimenziji zakonske in družinske
dinamike. Razpored snovi: uvod, predstavitev osnovnih tem; relacijski
modeli; nagon, instinkt in relacijski modeli; teorija nagona in
metafora zverine; različne teorije nagona in njihove aplikacije;
metafora otroka; klinične aplikacije razvojne teorije; narcisizem;
problem svobodne volje; psihopatologija in analitični proces;
psihoanaliza in religija I; psihoanaliza in religija II; nevropsihologija;
družinska psihologija; zakonska psihologija.
|
|
7. metoda dela:
|
Predavanja: predstavitev in kritična evaluacija psihoanalitičnega
pristopa k doživljanju religioznega oziroma sakralnega v pretekli
ter sodobni psihoanalitični miselnosti. Vaje: Samostojna predstavitev
določenih psihoanalitičnih teorij in konceptov v luči razumevanja
njihovih vsebin na podlagi sodobne psihoanalitične miselnosti.
|
|
8. obveznost slušateljev:
|
Redno obiskovanje in sodelovanje na predavanjih in vajah ter
branje predpisane literature.
|
|
9. literatura:
|
J. Bohak, Moja srečanja z ljudmi, Celje 1995;
Ch. Gostečnik, Človek
v začaranem krogu, Ljubljana 1997;
Ch. Gostečnik, Ne grenite svojih otrok, Ljubljana 1998;
Ch. Gostečnik, Srečal sem svojo družino, Ljubljana 1999;
Ch. Gostečnik, Psihoanaliza in religija, Ljubljana 2000;
E. Lukas, Družina in smisel, Celje 1993;
A. Miller, Drama je biti otrok, Ljubljana 1993.
|
|
10. način preverjanja:
|
Preverjanje na vajah, kolokviji in izpiti.
|
|
1. ime predmeta
|
UVOD V FILOZOFIJO
|
|
2. predavatelj
|
doc. dr. Anton Jamnik
|
|
3. število ur
|
30
|
|
4. letnik
|
I.
|
|
5. namen:
|
študijem filozofskih tem, besedil in pisanjem esejev, slušatelje
uvajati v filozofsko razmišljanje in ustvarjati podlago za nadaljnji
študij filozofije. Namen tega predmeta je torej, da se slušatelji
srečajo s temeljnimi filozofskimi pojmi in na podlagi vedenja
o filozofiji, sami vedno bolj postajajo filozofi.
|
|
6. povezanost z drugimi predmeti:
|
Uvod v filozofijo z obravnavanjem temeljnih filozofskih pojmov,
temeljnih panog in različnih metod pri študiju filozofije slušatelje
uvaja v svet filozofije ter lažji in bolj poglobljen študij ostalih
filozofskih in teoloških predmetov.
|
|
7. cilji:
|
Razvijati posameznikovo zmožnost za samostojno in kritično mišljenje
in presojanje; slušatelje usposobiti za razvijanje filozofskih
argumentov na podlagi poznavanja in razumevanja filozofskih pojmov;
razvijati zmožnost za razumevanje in ocenjevanje drugačnih nazorov
in pogledov; vzgajati za strpnost in oblikovanje etične drže na
podlagi temeljnih vrednot humanosti, pravičnosti, miru in medsebojne
odgovornosti.
|
|
8. vsebina:
|
Filozofija kot metodično mišljenje ima svoje začetke pred dvema
tisočletjema in pol, kot mitično mišljenje pa že veliko prej.
Vendar je začetek nekaj drugega kot izvor. Izvor filozofije je
namreč človekovo čudenje, čemur sledijo vprašanja in spoznanja,
dvomi in iskanje gotovosti in končno postavitev vprašanja o samem
sebi. Obravnava nekaterih osnovnih filozofskih tekstov (Platon,
Descartes, Jaspers, Russell, Adorno, MacIntyre itd.) o pomenu
filozofije, pisanje esejev, spoznavanje osnovnih filozofskih pojmov.
|
|
9. obveznosti slušateljev:
|
Redno obiskovanje predavanj, sprotno branje filozofskih besedil,
pisanje esejev. Vsak slušatelj pripravi seminarsko nalogo o določeni
temi in jo tudi ustno predstavi.
|
|
10. obvezna študijska literatura:
|
J. Janžekovič, Filozofski leksikon, Mohorjeva družba,
Celje 1981;
D. Palmer, Ali središče drži - Uvod v zahodno filozofijo,
DZS, Ljubljana 1995;
W. Raeper, L. Smith, Vodnik po idejah, Jutro, Ljubljana
1994; DTV Atlas.
|
|
11. način preverjanja:
|
Izpit.
|
|
1. ime predmeta
|
ZGODOVINA FILOZOFIJE I
|
|
2. predavatelj
|
red. prof. dr. Janez Juhant,
izr. prof. dr. Maja Milčinski,
as. mag. Robert Petkovšek CM,
as. mag. Lenart Škof,
as. mag. Albin Kralj
|
|
3. število ur
|
60
|
|
4. letnik
|
I.
|
|
5. cilji:
|
Seznaniti slušatelja s filozofskimi tokovi Indije, Kitajske,
Grčije in srednjega veka, zahodnega in vzhodnega krščanstva, judovstva
in islama. Ob filozofskih besedilih usposobiti slušatelja za obvladovanje
filozofske metode in načina mišljenja ter za razlikovanje filozofskih
panog in sistemov glede na metodično doslednost, celovitost in
konsistentnost. Spoznati pomen in povezanost idejnega in kulturnega
razvoja sveta in Evrope ter vlogo filozofije in krščanstva v tem
procesu.
|
|
6. vsebina:
|
Predstavitev celote in razlaga pojmov: zgodovina, filozofija,
zgodovina filozofije ter razlaga časovnega okvira razvoja filozofske
misli: filozofija Indije, filozofija Kitajske in Japonske, predsokratska
filozofija: Jonci, Parmenid, Heraklit, pitagorejci, Sokrat, sofistika,
Platon, Aristotel, helenizem, novoplatonizem, patristika, sholastika:
zgodnja, visoka: vloga islamske in judovske filozofije za razvoj
sholastike, Albert Veliki, Tomaž Akvinski, Bonaventura, Duns Scot,
pozna: naravoslovci, mistiki (Eckhart), nominalisti (Ockahm),
Nikolaj Kuzanski, pozna sholastika na Slovenskem, humanizem in
renesansa, filozofija in znanost.
|
|
7. metoda dela:
|
Aktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah. Obdelava dela filozofa
iz seznama literature.
|
|
8. obveznost slušateljev:
|
Prisotnost na predavanjih in vajah. Slušatelj prebere temeljno
delo enega filozofa in poglobi njegove glavne misli. Pri vajah
slušatelji po skupinah obdelajo besedila filozofov in predstavijo
obravnavanega filozofa, ponavljajo in obravnavajo vprašanja in
se urijo v povezovalnemu razumevanja filozofskih metod, panog
in sistemov (filozofov).
|
|
9. literatura:
|
J. Juhant, Zgodovina filozofije (izide), priročniki TEOF;
Tatakis, Maurer, Vajda, Corbin, Zgodovina srednjeveške filozofije,
Celje (SM) 2000 (izide);
VorlS>nder, Zgodovina filozofije I, SM 1977; A. Sovre, Predsokratiki,
Ljubljana 1988;
Platon, Država, Ljubljana 1976; Avguštin, Izpovedi, Celje
(MD) 1932 (1978);
T. Akvinski, Izbrani spisi, Ljubljana 1999, 127-168;
I. Urbančič, Med sholastiko in neosholastiko, Ljubljana
1971;
J. Juhant, Ideje slovenskih filozofov, v: Bogoslovni
vestnik (BV) 40 (1980), št. 3 in 4; isti: Krekova osebnost,
v: BV 48(1988), št.1; isti: Idejna diferenciacija slovenskih
katoličanov: krepitev liberalizma in komunizma, v: Na poti
k resnici in spravi, Ljubljana 1997, 21 sl.; isti: Idejna
vloga škofov Rožmana in Tomažiča v življenju našega naroda v obdobju
med obema vojnama, v: BV 55 (1995), št. 4 (397sl.).
|
|
10. način preverjanja:
|
Predavanja, seminarske vaje, individualni študij navedene literature.
2 testa: prvi iz filozofije Indije, Kitajske in Grčije, drugi
iz patristike, srednjeveške sholastike in slovenske neosholastike
ter delni izpit.
|
|
1. ime predmeta
|
ZGODOVINA FILOZOFIJE II
|
|
2. predavatelj
|
red. prof. dr. Anton Stres,
as. dr. Branko Klun,
as. dr. Janez Markeš
|
|
3. število ur
|
60
|
|
4. letnik
|
I.
|
|
5. namen predmeta:
|
Namen predavanj je seznaniti slušatelje teologije z razvojem
moderne filozofske misli, predvsem tistih modernih in postmodernih
idej, ki nam pomagajo razumeti kulturo, v kateri živimo in ki
odločilno vpliva tudi na religioznost in na teologijo.
|
|
6. povezanost z drugimi predmeti:
|
Zgodovina novoveške filozofije seznanja slušatelje s preteklim
in sodobnim duhovnim okoljem in je zato nepogrešljiv uvod v duhovno
in teološko sodobno problematiko.
|
|
7. cilji:
|
Cilj teh predavanj ni čim večja širina informacij, temveč poglobljeno
poznavanje najbolj odločilnih miselnih smeri. Slušatelji se seznanijo
z glavnimi smermi novoveške filozofije in z njenim vplivom na
mišljenje in kulturo našega časa.
|
|
8. vsebina:
|
Podrobnejša predstavitev in analiza filozofske misli naslednjih
filozofov: R. Descartes, Okazionalizem, B. Spinoza, ??G. W. F.
Leibniz, F. Bacon, Th. Hobbes, J. Locke, G. Berkeley, D. Hume,
I. Kant, J. G. Fichte, F. W. J. Schelling, G. W. F. Hegel, Mladoheglovci
(L. Feuerbach, K. Marx), pozitivizem (A. Comte, J. Stuart Milll,
L. Wittgenstein), S. Kierkegaard, F. Nietzsche, H. Bergson, E.
Husserl, J.-P. Sartre, M. Heidegger.
|
|
9. literatura:
|
obvezna:
A. Stres, Zgodovina novoveške filozofije, učbeniki Teološke
fakultete 15, Ljubljana 1998;
E. Cassirer, Filozofija razsvetljenstvaI, Ljubljana 1998;
K. VorlS>nder, Zgodovina filozofije II-III/1, Ljubljana
1970-77.
Neobvezna:
P. Hazard, Kriza evropske zavesti, Ljubljana 1959;
P. Hazard, Evropska misel v XVIII. stoletju, Ljubljana
1960:
R. Scruton, A Short History of Modern Philosophy, London
1981;
F. Copleston, A History of Philosophy, 4 - 8, London 1966;
J. Hirschberger, Geschichte der Philosophie, II, Freiburg
i.B. 1955;
Histoire de la philosophie II-III, (izd. B. Parain), Gallimard
1973-1974;
A. Stres, Heglovo in Marxovo pojmovanje svobode, Ljubljana
1987.
|
|
10. obveznost slušateljev:
|
Slušatelji so dolžni biti na predavanjih in sodelovati pri vajah.
|
|
11. način preverjanja:
|
Kolokviji in izpiti.
|
|
1. ime predmeta
|
ETIKA
|
|
2. predavatelj
|
red. prof. dr. Janez Juhant,
as. dr. Branko Klun,
as. mag. Lenart Škof
|
|
3. število ur
|
60
|
|
4. letnik
|
II.
|
|
5. cilji:
|
Seznaniti slušatelje s problemom človeka kot etičnega bitja vzajemnosti
etosa in etičnih izročil, etike dolžnosti in etike vrednot. Izostriti
čut za razumevanje etičnih problemov in za ohranjanje etosa kot
antropološke danosti ter za hermenevtično razumevanje etičnega
izročila in njegove dialoške utemeljitve. Usposobiti jih za kritično
preverjanje etičnih izročil, za etično držo in za etično ravnanje.
|
|
6. vsebina:
|
Opredelitev etike kot filozofske panoge pri Aristotelu v odnosu
do predhodnega izročila; problemi antropološke utemeljitve etike.
Razvoj etike kot panoge v helenizmu in njen odnos do religije
v srednjeveškem krščanstvu, Kant in etika dolžnosti, moderni in
postmoderni tokovi etike, metode etike in njen odnos do drugih
panog, problem etike med dolžnostjo - univerzalnim konsenzom (etični
formalizem) in (subjektivno in subjektivistično) vrednostno opredelitvijo
(pragmatizem, utilitarizem), etika in problemi utemeljitve etičnega
konsenza; pomen govorice (dialoga) kot univerzalne metode etičnega
konsenza, človek kot bitje s potrebami: etos kot priznavanja potrebnosti
človeka: antropološka utemeljitev etike: človek etično bitje,
etika in izročilo: podpora etičnega delovanja v izročilu: navade,
pravila in norme, vrednote kot vodilo človekovega odločanja, etika
in vera, smisel življenja.
|
|
7. metoda dela:
|
Predavanja in vaje. Ob branju in razpravi o filozofsko-etičnih
besedilih poglabljati razumevanje etičnih pojmov.
|
|
8. obveznost slušateljev:
|
Pričakuje se običajna prisotnost na predavanjih in vajah. Slušatelji
pripravijo temeljno delo Aristotela in Kanta o etiki in predstavijo
glavne misli. (cca 5 strani). Pri vajah po skupinah pripravijo
besedila in predstavijo temeljne filozofske probleme etike ter
se v razgovoru ob vajah sami vadijo v filozofsko-etični razpravi.
Ob različnih modelih etičnega ravnanja si pridobijo uvid v celostno
etično držo in se usposobijo za presojo normativne in vrednotne
etike.
|
|
9. literatura:
|
Aristotel, Nikomahova etika, Ljubljana 1994;
A. MacIntyre, Kratka zgodovina etike, Ljubljana 1993;
I. Kant, Kritika praktičnega uma, Ljubljana 1999;
T. Akvinski, Izbrani spisi, Ljubljana 1999, 511-583;
A. Stres, Etika ali filozofija morale, Ljubljana 1999;
J. Juhant, Antropologija in etika ter problem vzgoje, v:
Anthropological Notebooks, 1997/98, 79 sl.; isti: Mistika in
filozofija, v: Bogoslovni vestnik (BV) 54 (1994), št.
2 (97sl.); isti: Šlovek - temelj etike?, v: BV 53 (1993),
št. 1-2 (125 sl.).
|
|
10. način preverjanja:
|
2 testa: prvi iz področja Aristotelove, Tomaževe in Kantove etike.
Drugi je praktično preverjanje razumevanja normativne etike in
etike vrednot. Končni izpit.
|
|
1. ime predmeta
|
FILOZOFIJA RELIGIJE
|
|
2. predavatelj
|
red. prof. dr. Anton Stres
|
|
3. število ur
|
75
|
|
4. letnik
|
II.
|
|
5. namen predmeta:
|
Teologija je nastala iz dialoga med religijo in filozofijo. Namen
tega predmeta je osvetliti to razmerje in usposobiti slušatelje
za strokovno razpravo o razmerju med vero in razumom na osnovi
velikega filozofskega in teološkega izročila.
|
|
6. povezanost z drugimi predmeti:
|
Filozofija religije je eden izmed temeljnih predmetov, ki se
poučujejo na Teološki fakulteti, saj najbolj neposredno obravnava
razmerje med mišljenjem in verovanjem v njegovi problemski in
zgodovinski perspektivi.
|
|
7. cilji:
|
Spoznati filozofski problem religijskega pojava na splošno in
smisla religije, seznaniti se s pogledi filozofov o "Bogu
filozofov", z raznimi filozofskimi poskusi utemeljitve teističnega
verovanja v enega Boga in jih kritično ovrednotiti ter se seznaniti
z vprašanjem religiozne govorice in s smislom temeljnih izrekov
o Bogu.
|
|
8. vsebina:
|
Filozofija v svojem odnosu do vprašanja Boga, soodbne teorije
o svetem in razna pojmovanja religije, analiza religiozne govorice
(pozitivni, negativni in analoški govor o Bogu), metafizična filozofska
teologija (Tomaževe poti in Anzelmov ontološki dokaz), moderna
kritika metafizike (Kant, Wittgenstein, Heidegger), moderna transcendentalistična
antropologija in religiozna izkušnja (Platon in Plotin, Bonaventura,
Kant, Schelling, Fichte, V. Frankl in moderni personalisti M.
Buber, E. LZ>vinas, P. Ricoeur), metafizično izrekanje o božjih
lastnostih in razmerju Boga do sveta. Božje vedenje in človekova
svoboda, vprašanje zla v njegovem odnosu do vere v Boga.
|
|
9. obveznost slušateljev:
|
Redno obiskovanje predavanj ter branje in razlaga pomembnih filozofsko-teoloških
besedil pri vajah. Med njimi je celotno delo R. Otta, Sveto.
|
|
10. literatura:
|
Obvezna:
A. Stres, Človek
in njegov Bog, Celje 1994;
J. Janžekovič, Smisel življenja, Celje 1966;
G. Kocjančič, Posredovanja, Celje 1996;
R. Otto, Sveto, Ljubljana 1993;
E. Levinas, Bog in filozofija, v: Bogoslovni vestnik
47 (1987), 331-351.
Priporočena:
L. Kolakowski, Religion. If there is no God... Oxford 1982,
J.-L. Vieillard-Baron, F. Kaplan, Introduction ą la philosophie
de la religion, Paris 1989,
H. D. Lewis, Philosophy of Religion, London 1965,
B. Welte, Religionsphilosophie, Freiburg i.B. 1978,
H. Kčng, Existiert Gott?, Mčnchen 1978,
hrv. prevod: H. Kčng, Postoji li Bog?,
B. SŹve, La question philosophique de l'existence de Dieu,
Paris 1994.
|
|
11. način preverjanja:
|
Kolokviji in izpiti.
|
|
1. ime predmeta
|
FILOZOFSKA ANTROPOLOGIJA
|
|
2. predavatelj
|
red. prof. dr. Janez Juhant,
as. dr. Janez Markeš,
as. mag. Albin Kralj
|
|
3. število ur
|
45
|
|
4. letnik
|
II.
|
|
5. cilji:
|
Seznaniti slušatelja z odločilnim filozofskim problemom "človek"
kot bitje vsakdanje, znanstvene in filozofske, umetnostne in religijske
izkušnje. Oblikovati pojmovni nabor za metodični pristop človeku
v kombinaciji empiričnih in filozofskih metod. Seznaniti s smermi
in tokovi (enostranskega) pojmovanja človeka v preteklosti in
sedanjosti ter oblikovati smisel za celostno podobo človeka.
|
|
6. vsebina:
|
Človek kot simbolično
bitje, metodični problemi obravnave; človek v prerezu filozofskih
idej v zgodovini, filozofija človeka in znanosti o človeku, psihofizične
osnove človeka, struktura človeka: razdelitev človeka na vertikalo
in horizontalo. Geneza človeka: temeljni dejavniki spreminjanja
človeka: dednost, okolje, samodejavnost; razvojni ritem: evolucija,
kulminacija in involucija, problemi človekovega bistva, poti opredelitve
človekovega bistva, človek kot oseba: v zgodovini in danes, problem
svobode: pojmovanja in pogoji svobodnega delovanja, nesmrtnost
duše (Ušeničnik) in religija, odnos narava -kultura - govorica
in človek - zgodovinskost in socialnost človeka, filozofska podoba
človeka in smisel življenja.
|
|
7. metoda dela:
|
Pri predavanjih in vajah slušatelje seznaniti s temeljnimi pojmi
in sistemi, ki obravnavajo človeka ter posledicami zoževanja pojma
'človek'. Izostriti sposobnost za celostno pojmovanje človeka
in filozofsko razmišljanje o človeku.
|
|
8. obveznost slušateljev:
|
Prisotnost na predavanjih in vajah. Vsak slušatelj prebere eno
temeljno delo filozofa o človeku, napiše nalogo (cca 5 strani)
in ga predstavi. Pri vajah slušatelji po skupinah obdelujejo izbrana
besedila o človeku, predstavijo temeljne filozofske probleme ter
se metodično uvajajo v kritično preverjanje pogledov in v celostno
sintetično-filozofsko podobo človeka.
|
|
9. literatura:
|
Obvezna:
M. Scheler, Položaj človeka v kozmosu, Nova revija 1998;
J.Juhant, Antropologija, priročnik; isti: Antropologija
in etika ter problem vzgoje, v: Anthropological Notebooks,
1997/98, 79 sl.;
J. Musek, Psihologija osebnosti,
A. Trstenjak, Problemi psihologije, 411-478;
A. Ušeničnik, Izbrani spisi IX I/2,3,
J. Juhant, Mistika in filozofija, v: Bogoslovni vestnik
(BV) 54 (1994), št. 2 (97sl.); isti: Človek
- temelj etike?, v: BV 53 (1993), št. 1-2 (125 sl); isti:
Moč in nemoč človekovega znanja, v: BV46 (1986),št.2 (105sl.).
Zraven še eno splošno delo, ki obravnava človeka:
Aristotel, O duši;
T. Akvinski Izbrani spisi IV (247-332);
L. Feuerbacha, Bistvo krščanstva;
M. de Unamuno, Tragično občutje življenja;
M. Blondel /J.Janžekovič, Maurice Blondel, IS 4/;
F. Nietzsche, Ecce homo;
Sri Aurobinda, Integralna joga;
E. Mounier, Oseba in dejanje;
E. Levinasa, Etika in neskončno.
Po dogovoru lahko tudi druga dela.
|
|
10. način preverjanja:
|
2 pisna testa: prvi s področja simboličnosti, metodičnih ter
zgodovinskih problemov človeka in njegovih psihofizičnih osnov,
drugi s področja človekovega bistva ter zaključni izpit.
|
|
1. ime predmeta
|
ONTOLOGIJA
|
|
2. predavatelj
|
as. dr. Branko Klun
|
|
3. število ur
|
60
|
|
4. letnik
|
II.
|
|
5. namen predmeta:
|
Ontologija je temeljna filozofska disciplina, ki se z razliko
od posamičnih filozofskih disciplin sprašuje po celoti in po zadnjih
počelih vsega, kar je. S svojo analizo konstitutivnih momentov
bivajočega kot bivajočega nudi osnovo ostalim disciplinam; s svojo
odprtostjo zadnjemu temelju celote pa pripravlja pot naravni teologiji
in posredno tudi teologiji razodetja.
|
|
6. vsebina:
|
Uvod: pojem in mesto ontologije,
vprašanje metode.
Prvi del: fundamentalna ontologija. Vprašanje po biti, konstituante
bivajočega, ontološke modalitete, ontološka aksiomatika.
Drugi del: univerzalna ontologija.
Transcendentalije biti (enost, resničnost, dobrost, lepota) in
analogija bivajočega.
Tretji del: bivajoče kot bivajoče.
Samostojno bivajoče (kategorije, substanca in akcidence, hilemorfizem),
nastajanje, vzročnost.
Zaključek: ontologija kot izhodišče
za antropološki (personalna bit človeka), kozmološki (bit naravno
bivajočega) in teološki razmislek (podarjenost biti kot pot k
Bogu).
|
|
7. metoda dela:
|
Predavanja posredujejo temeljne vsebine, vaje pa imajo za cilj
poglobitev razumevanja posamične tematike s pomočjo klasičnih
filozofskih del.
|
|
8. obveznost slušateljev:
|
Navzočnost pri predavanjih in dejavno sodelovanje pri vajah.
|
|
9. literatura:
|
A. Stres, Ontologija (skripta);
B. Klun, Ontologija (skripta).
Izbrani teksti iz naslednjih del:
A. Sovre, Predoskratiki, Ljubljana 1988;
Platon, Država, Ljubljana 1995;
Aristotel, Metafizika, Ljubljana 1999;
T. Akvinski, De ente et essentia, v: Bogoslovni vestnik
43 (1983), 59-76;
M. Heidegger, Uvod v metafiziko, Ljubljana 1995.
|
|
10. način preverjanja:
|
Pisni kolokvij, izpit.
|
|
1. ime predmeta
|
SOCIOLOGIJA RELIGIJE
|
|
2. predavatelj
|
izr. prof. dr. Vinko Potočnik
|
|
3. število ur
|
90
|
|
4. letnik
|
II.
|
|
5. namen predmeta:
|
Predmet je namenjen slušateljem teologije (ne bodočim sociologom),
z namenom, da bi teologijo in religijo motrili in razumevali (konkretno)
v času in prostoru oziroma kulturi ö kot družbeni pojav (vpeto
v zakonitosti in spreminjanje življenja). Predmet osvetljuje vprašanja,
na katera tudi teologija išče odgovore.
|
|
6. cilji:
|
Slušatelji spoznajo sociološki pristop (oziroma metodo) k proučevanju
religije (v družbi oziroma kot družbenega pojava), osvojijo osnovni
pojmovni aparat in se tako usposobijo za spremljanje (branje,
uporabo) sociološko-religiološke literature, seznanijo se z poglavitnimi
smermi oziroma teorijami religije, spoznajo poglavitne postopke
sociološkega empiričnega raziskovanja in se s tem usposobijo za
kritično branje socioloških in javnomnenjskih raziskav.
|
|
7. vsebina:
|
Uvod: religiozna panorama današnjega sveta, Evrope, Slovenije,
s posebnim poudarkom na demografsko-kvantitativnem vidiku, zgodovinski
vidiki sociologije religije, institucionalizacija nove znanosti.
Kako sociologija proučuje religijo (metoda)? Empirične raziskave
religioznosti v Sloveniji.
|
|
8. metoda dela:
|
Predavanja, seminarske vaje, individualni študij literature ter
analiza in predstavitev empiričnih podatkov, sodelovanje pri "okroglih
mizah".
|
|
9. obveznost slušateljev:
|
Sodelovanje na predavanjih in vajah; dva krajša pisna izdelka
(sociološka analiza obstoječih empiričnih podatkov ali manjša
skupinska sociološka raziskava); sprotno branje sociološke literature
(občasne predstavitve).
|
|
10. literatura:
|
Branje posameznih poglavij in člankov najvidnejših tujih in domačih
avtorjev sociologije religije (delno v tujih jezikih), med drugim
E. Durkheim, M. Weber, Th. Luckmann, P. Berger, R. Bellah, R.
Wuthnow, K. Dobbelaere, M. Tomka, in drugi (obvezni teksti so
slušateljem na voljo v zbirki - fotokopije).
|
|
11. način preverjanja:
|
Dva kolokvija, ocena sodelovanja na seminarskih vajah, ocena
obveznih prispevkov, na koncu leta ustni izpit (ob upoštevanju
predhodnih rezultatov).
|
|
1. ime predmeta
|
OSNOVE VEROVANJA
|
|
2. predavatelj
|
izr. prof. dr. Edvard Kovač OFM
|
|
3. število ur
|
30
|
|
4. letnik
|
I. - dvopredmetni program
|
|
5. namen predmeta:
|
Slušatelje uvajati samostojnejšemu razmišljanju o veri in jim
razkriti komplementarnost razuma in vere.
|
|
6. cilji:
|
Preko razlag osnovnih filozofskih pojmov osvetliti svojstvenost
religiozne misli in verskega odnosa do sveta in življenja.
|
|
7. vsebina:
|
Razdelitev filozofije, predstavitev njenih poglavitnih vej s
ključnimi pojmi. Kako pišemo razpravo in kako navajamo znanstvena
besedila v pisni nalogi. Svojstvenost zahodne krščanske misli,
ki priznava samostojnost razuma. Eksistencialna predstavitev bibličnih
pojmov in religioznosti. Povezanost etike in religije. Razlika
med magijo, religijo in vero. Od svetega k svetosti. Bistvena
vsebina krščanskih resnic. Vidnejše razlike med katoličani, pravoslavnimi
in protestanti. Bistvene poteze postmoderne misli in religioznosti.
|
|
8. metoda dela:
|
Predstavitev slušateljev, njihovega študija na Filozofski in
Pedagoški fakulteti ter njihovega interesa za študija na Teološki
fakulteti. Delo po skupinah v proseminarju, kjer slušatelji sami
povedo, koliko že vedo o veri in o verski kulturi ter kaj pojmujejo
pod različnimi filozofskimi in verskimi pojmi. Sledi predavateljeva
prilagojena razlaga ključnih filozofskih in verskih pojmov glede
na njihovo splošno kulturno in versko znanje. Pisanje kratkih
nalog o svojem opazovanju verskega in fakultetnega življenja:
npr.: obisk pokopališča, obredov, mladinske skupine.
|
|
9. obveznost slušateljev:
|
Obiskovanje in dejavno sodelovanje pri proseminarju, napisati
in oddati kratke (stran ali dve) pisne naloge. Prebrati določena
poglavja iz knjig.
|
|
10. literatura:
|
J. Ratzinger, Uvod v krščanstvo, Celje, MD, 1975;
J. Janžekovič, Smisel življenja, MD, 1966;
H. Kčng, Credo: razlaga vere za naš čas, Petrovče: Znamenje,
1995.
|
|
11. način preverjanja:
|
Možnost pisnega kolokvija, ki je upoštevan pri oceni. Ustni izpit.
|
|
1. ime predmeta
|
ZGODOVINA FILOZOFIJE
|
|
2. predavatelj
|
red. prof. dr. Janez Juhant,
red. prof. dr. Anton Stres,
as. Branko Klun,
as. Janez Markeš,
as. mag. Lenart Škof,
as. mag. Albin Kralj
|
|
3. število ur
|
90
|
|
4. letnik
|
I. - dvopredmetni program
|
|
5. cilji:
|
Seznaniti slušatelja z glavnimi filozofskimi tokovi, predvsem
z vodilnimi filozofi. Ob filozofskih besedilih in njihovi refleksiji
usposobiti slušatelja za obvladovanje filozofske metode in načina
mišljenja ter za razlikovanje filozofskih panog in sistemov glede
na metodično doslednost, celovitost in konsistentnost. Spoznati
pomen povezanost idejnega in kulturnega razvoja Evrope in sveta
in vlogo filozofije in krščanstva v tem procesu.
|
|
6. vsebina:
|
Predstavitev celote in razlaga pojmov: zgodovina, filozofija,
zgodovina filozofije ter razlaga časovnega okvira razvoja filozofske
misli; filozofija Indije, Kitajske, Predsokratiki, Sokrat, sofistika,
Platon, Aristotel, helenizem, novoplatonizem, patristika, sholastika,
vloga islamske in judovske filozofije (Tomaž Akvinski, Bonaventura,
Eckhart, Ockahm, Nikolaj Kuzanski), filozofija na Slovenskem,
novoveški humanizem in renesansa, filozofija in znanosti, empirizem,
racionalizem, Kant, nemški idealizem, materializem (diamat), pozitivizem,
Nietzsche, Schoppenhauer, eksistencializem (Heidegger, Sartre,
Kierkegaard, Marcel), fenomenologija, filozofija dialoga (Buber,
Levinas), neopozitivizem, filozofija jezika (Wittgenstein).
|
|
7. metoda dela:
|
Predavanja, seminarske vaje, individualni študij literarute,
da se slušatelji seznanijo s pojmi, sistemi in njihovimi avtorji.
Ob branju filozofskih besedil poglobijo svoje razumevanje tematike,
si na predavanjih izostrijo sposobnost samostojnega presojanja
tokov ter oblikovanje svojega filozofskega pristopa.
|
|
8. obveznost slušateljev:
|
Aktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, obdelava dela filozofa
in literature. Slušatelj prebere temeljno delo enega filozofa
in poglobi njegove glavne misli. Pri vajah slušatelji po skupinah
obdelajo besedila filozofov in poglabljajo njihove metode in razumevanje
njihovih sistemov (filozofov).
|
|
9. literatura:
|
J. Juhant, Zgodovina filozofije I,;
Stres Zgovovina filozoifije II, priročniki TEOF;
Tatakis, Maurer, Vajda, Corbin, Zgodovina srednjeveške filozofije,
Celje (SM) 2000 (izide);
K. VorlS>nder, Zgodovina filozofije I, SM 1977;
E. Cassirer, Filozofija razsvetljenstva I, Ljubljana 1998;
K. VorlS>nder, Zgodovina filozofije II-III/1, Ljubljana
1970-77;
B. Russel, Modrost Zahoda, Ljubljana 1977;
A. Sovre, Predsokratiki, Ljubljana 1988;
Platon, Država, Ljubljana 1976;
Avguštin, Izpovedi, Celje (MD) 1932 (1978);
T. Akvinski, Izbrani spisi, Ljubljana 1999, 127-144;
S. Kierkegaard, Bolezen za smrt;
N. Berdjajev, Novi srednji vek, Ljubljana (CZ)1999;
E. Gilson, Ljubezen filozofov, Ljubljana 1996;
G. Berkeley, Filozofski spisi, Ljubljana 1976;
J. Juhant, Ideje slovenskih filozofov, v: Bogoslovni
vestnik (BV) 40 (1980), št. 3 in 4.
|
|
10. način preverjanja:
|
2 testa: prvi iz filozofije Grčije, srednjeveške sholastike in
slovenske neosholastike, drugi iz novoveške filozofije ter končni
izpit.
|
|
1. ime predmeta
|
ANTROPOLOGIJA Z ETIKO IN FILOZOFIJA RELIGIJE
|
|
2. predavatelj
|
red. prof. dr. Janez Juhant,
red. prof. dr. Anton Stres,
izr. prof. dr. Edvard Kovač OFM,
as. dr. Branko Klun,
as. dr. Janez Markeš,
as. mag. Albin Kralj,
as. mag. Lenart Škof
|
|
3. število ur
|
90
|
|
4. letnik
|
II. - dvopredmetni program
|
|
5. cilji:
|
Seznaniti slušatelja s problemom človeka kot odprtega (svobodnega),
etičnega (odgovornega) in presežnega (religioznega) bitja kot
osrednjim filozofskim problemom in ustreznim naborom pojmov za
filozofsko razpravo o problemu. Izostriti sposobnost za metodični
pristop človeku v povezavi empiričnih in filozofskih metod ob
upoštevanju njegove celostne etično-religiozne podobe. Razviti
pojmovni nabor za razumevanje človekove odgovornosti in presežnosti
in s tem za njegov odnos do (so)človeka in Boga.
|
|
6. vsebina:
|
Šlovek kot simbolično bitje, metodični problemi obravnave; znanost,
religija, umetnost in filozofija o človek kot svobodnem, odgovornem
in presežnem bitju, psihofizične osnove človeka; struktura in
geneza človeka: sestava in razvoj: dednost, okolje, samodejavnost,
problemi človekovega bistva: oseba, problem svobode, nesmrtnost
duše (Ušeničnik) in religija, odnos narava-kultura: govorica in
človek, zgodovinskost in socialnost človeka. Šlovek kot etično
bitje, etične metode, etika v zgodovini in danes, svoboda in odgovornost,
cilj etičnega ravnanja, etika in politika. Šlovekova presežnost
in Bog, metode naravne teologije: človekovega spoznanja Boga,
problemi filozofskih poti k Bogu (Kantova kritika), sodobna govorica
o Bogu. Etična podoba človeka, smisel življenja, Bog kot temelj
človeka.
|
|
7. metoda dela:
|
Predavanja in vaje: samostojno branje predloženih besedil in
pri predavanjih in vajah kritična razprava o temeljnih problemih.
|
|
8. obveznost slušateljev:
|
Pričakuje se običajna prisotnost na predavanjih. Slušatelj prebere
temeljno delo enega filozofa o človeku in njegovi etični odgovornosti
ali odnosu do Boga in napiše seminarsko nalogo (cca 5 strani)
in jo predstavi. Pri vajah slušatelji po skupinah obdelujejo ustrezna
besedila in tako poglabljajo razumevanje človeka in njegove etično-religiozne
razsežnosti.
|
|
9. literatura:
|
Obvezno:
M. Scheler, Položaj človeka v kozmosu, 1998;
J. Juhant, Antropologija;
A. Ušeničnik, Izbrani spisi IX, poglavja I/1,2,3, II/1,2,3,
III/1,2;
A. Stres, Etika ali filozofija morale in Šlovek in njegov Bog;
J. Musek, Psihologija osebnosti;
A. Trstenjak, Problemi psihologije, 411-478;
J. Juhant, Mistika in filozofija, v: Bogoslovni vestnik
(BV) 54 (1994), št. 2 (97sl.); isti: Šlovek - temelj etike?,
v: BV 53 (1993), št. 1-2 (125sl.).
|
|
10. način preverjanja:
|
2 pisna testa: prvi Iz področja metodičnih problemov in zgodovinskih
pogledov na človeka, drugi iz področja človekove etične odgovornosti
in odnosa do Boga. Končni izpit.
|
|
|
|
 |