1. ime predmeta

LOGIKA IN KRITIKA

2. predavatelj

red. prof. dr. Janez Juhant,
as. mag. Robert Petkovšek CM

3. število ur

60

4. letnik

I.

5. cilji:

Seznaniti slušatelje s temeljnimi zakonitostmi formalno logičnega mišljenja in jih opozoriti na različne spoznanjske pristope. V razmerju do drugih filozofskih in teoloških disciplin so osnove spoznavoslovja uvodna (propedevtična) panoga, katere namen je spodbuditi k logično veljavnemu mišljenju in k iskanju primernega spoznavoslovnega pristopa glede na posamične filozofsko?-teološke predmete.

6. vsebina:

Prvi del predavanj je posvečen osnovam formalne logike. Podrobneje se obravnava pojem, sodbo in sklep. Uvodu v formalno logiko sledi uvod v spoznavne metode, kjer se srečamo z osnovami znanstvene metodologije: metode oblikovanja in razlage pojmov, metode izpeljevanja in oblikovanja znanstvenih sodb in uporaba znanstvenih metod.

V drugem delu predavanj sledi prikaz najpomembnejših spoznavoslovnih smeri v zgodovini filozofije. Poseben poudarek je posvečen novosholastičnemu spoznavoslovju, nato pa nekaterim sodobnim spoznavoslovnim pristopom, zlasti fenomenologiji in hermenevtiki. Sklop predavanj končamo s prikazom filozofskega nauka o resnici in različnih pojmovanj resnice.

7. metoda dela:

Večji del vsebine posredujejo predavanja. To znanje študent razširi z obveznim individualnim študijem navedene literature, ki se preverja pri vajah.

8. obveznost slušateljev:

Navzočnost na predavanjih in dejavno sodelovanje pri vajah. Na izpitu se predpostavlja, da slušatelj poleg predavane snovi pozna tudi vsebino naslednjih besedil.

9. literatura:

T. Akvinski, Izbrani filozofski spisi, Družina, Ljubljana 1999, str. 169-188;
H.-M. Baumgartner, O resnici, v: Tretji dan, št. 1 (1999), str. 34-36;
R.Descartes, Meditacije, Slovenska matica, Ljubljana 1988;
H.-G. Gadamer, Kaj je resnica?, v: Phainomena 23-24, str. 47-60;
H.-G. Gadamer, Klasična in filozofska hermenevtika, v: isti; Izbrani spisi, Nova revija, Ljubljana 1999, str.9-34;
M. Heidegger, Bit in čas, Slovenska matica, Ljubljana 1997, ? 31-34;
J. Janžekovič, Osnove spoznavoslovja, v: Izbrani spisi V, Mohorjeva družba, Celje 1978, str. 7-50;
B. Pascal, Misli, Mohorjeva družba, Celje 1986, fr. 434 (str. 174-177);
J. Pieper, Resničnost in dobro, v: Kaj pomeni filozofirati?; Resničnost in dobro, Mohorjeva družba, Celje 1999, str. 63-109;
Platon, Država, Državna založba, Ljubljana 1976, str. 230-240.

10. način preverjanja:

Pisni kolokvij iz logike, ki preverja predvsem slušateljevo usposobljenost uporabe pridobljenega znanja pri reševanju konkretnih problemov. Temu sledita dva delna izpita: eden pokriva logiko, drugi kritiko. Na izpitu iz kritike se z enim vprašanjem preverja poznavanje navedene literature. Vse štiri ocene morajo biti pozitivne.

1. ime predmeta

METODOLOGIJA ZNANSTVENEGA DELA

2. predavatelj

doc. dr. Anton Jamnik

3. število ur

30

4. letnik

I.

5. namen:

Uvajanje slušateljev v znanstveno delo, ki se zahteva pri pisanju esejev, seminarskih nalog, diplome, magistrskega ali doktorskega dela.

6. povezanost z drugimi predmeti:

Predmet je tesno povezan z vsemi ostalimi, saj uvaja v znanstveno delo tako na filozofskem kot tudi na teološkem področju.

7. cilji:

Spoznati osnovne metode znanstvenega dela na filozofskem in teološkem področju. Usposobiti slušatelje, da znajo jasno indentificirati problem v dani temi in ga jasno opredeliti; problem po prej izdelani opredelitvi urejeno oblikovati v besedilo, ki ima jasno in pregledno strukturo.

8. vsebina:

Slušatelji se seznanijo s posameznimi fazami znanstvenega dela, od osnutka do dokončnega izdelka. Naučijo se analize določene teme, jasne predstavitve problema, razvitja implikacij in predpostavk določenega vprašanja. Prav tako se učijo tehnike razvoja pojmov s postopnim poglabljanjem in strukturirati nalogo, ne da bi načrt oviral dinamičnost refleksije. Pomembno je tudi razvijati veščino ustvarjalnosti misli (najti ideje), jasne formulacije in sposobnosti, da zna avtor ob celoviti in poglobljeni analizi problema, izpostaviti bistvena vprašanja. Pri tem je potrebno upoštevati stopnje kvalitete pisanja znanstvenega dela: vedenje, razumevanje, analiza in vrednotenje. Pomembna je tudi pregledna struktura naloge: natančno navajanje opomb, literature, upoštevanje vseh elementov, ki naj jih naloga vsebuje, od uvoda do povzetka.

9. obveznosti slušateljev:

Redno obiskovanje predavanj in aktivno sodelovanje pri praktičnem delu. Pisanje esejev, ki slušatelja uvaja v izdelavo seminarske naloge, pri kateri upošteva vse strukturne in vsebinske poudarke, ki so potrebni za kvalitetno znanstveno delo.

10. obvezna študijska literatura:

Seznanitev s temeljnimi deli, ki so potrebna za znanstveno delo na filozofskem in teološkem področju.

11. način preverjanja:

Izpit.

1. ime predmeta

PSIHOLOGIJA RELIGIJE

2. predavatelj

doc. dr. Christian Gostečnik OFM

3. število ur

60

4. letnik

I.

5. cilji:

Na osnovi znanstvenih metod devetnajstega stoletja, ki jim je sledil Freud, razdelati njegove osnovne koncepte v psihoanalizi in osvetliti doživljanje sakralnega oziroma religioznega v njegovem dojemanju in na temelju sodobne znanstvene metode, ki ji sledi sodobna psihoanaliza, prikazati, da je religioznost bistveni sestavni del človekovega doživljanja.

6. vsebina:

Predmet kritično obravnava osnovne koncepte Freudove teorije nagona, ki zaradi mehanicističnega znanstvenega pristopa predpostavlja, da je religija samo nevrotični odraz psihično zafrustriranega človeka. Ta predmet ob natančni analizi Freudovih konceptov prikaže, zakaj se je Freud odločil, da sledi tej znanstveni miselnosti, ki v samem temelju zavrača religiozno doživetje, kot eno izmed najbolj razdirajočih psihičnih vsebin človekovega doživljanja. Prikazati pod vidikom sodobne psihoanalitične miselnosti, ki na temelju menjave psihoanalitične paradigme obravnava človeka ne več kot nagonsko bitje, ampak kot bitje odnosov, v katerem je človek neizogibno vezan na relacijsko polje jaz - ti, ki pa obenem omogoča razumevanje človeka, kot bistveno religiozno oziroma sakralno bitje. Nadalje predmet obravnava na osnovi sodobnega psihoanličnega pristopa različne oblike doživljanja sakralnega v individualnem doživljanju, kakor tudi v interaktivni dimenziji zakonske in družinske dinamike. Razpored snovi: uvod, predstavitev osnovnih tem; relacijski modeli; nagon, instinkt in relacijski modeli; teorija nagona in metafora zverine; različne teorije nagona in njihove aplikacije; metafora otroka; klinične aplikacije razvojne teorije; narcisizem; problem svobodne volje; psihopatologija in analitični proces; psihoanaliza in religija I; psihoanaliza in religija II; nevropsihologija; družinska psihologija; zakonska psihologija.

7. metoda dela:

Predavanja: predstavitev in kritična evaluacija psihoanalitičnega pristopa k doživljanju religioznega oziroma sakralnega v pretekli ter sodobni psihoanalitični miselnosti. Vaje: Samostojna predstavitev določenih psihoanalitičnih teorij in konceptov v luči razumevanja njihovih vsebin na podlagi sodobne psihoanalitične miselnosti.

8. obveznost slušateljev:

Redno obiskovanje in sodelovanje na predavanjih in vajah ter branje predpisane literature.

9. literatura:

J. Bohak, Moja srečanja z ljudmi, Celje 1995;
Ch. Gostečnik, Človek v začaranem krogu, Ljubljana 1997;
Ch. Gostečnik, Ne grenite svojih otrok, Ljubljana 1998;
Ch. Gostečnik, Srečal sem svojo družino, Ljubljana 1999;
Ch. Gostečnik, Psihoanaliza in religija, Ljubljana 2000;
E. Lukas, Družina in smisel, Celje 1993;
A. Miller, Drama je biti otrok, Ljubljana 1993.

10. način preverjanja:

Preverjanje na vajah, kolokviji in izpiti.

1. ime predmeta

UVOD V FILOZOFIJO

2. predavatelj

doc. dr. Anton Jamnik

3. število ur

30

4. letnik

I.

5. namen:

študijem filozofskih tem, besedil in pisanjem esejev, slušatelje uvajati v filozofsko razmišljanje in ustvarjati podlago za nadaljnji študij filozofije. Namen tega predmeta je torej, da se slušatelji srečajo s temeljnimi filozofskimi pojmi in na podlagi vedenja o filozofiji, sami vedno bolj postajajo filozofi.

6. povezanost z drugimi predmeti:

Uvod v filozofijo z obravnavanjem temeljnih filozofskih pojmov, temeljnih panog in različnih metod pri študiju filozofije slušatelje uvaja v svet filozofije ter lažji in bolj poglobljen študij ostalih filozofskih in teoloških predmetov.

7. cilji:

Razvijati posameznikovo zmožnost za samostojno in kritično mišljenje in presojanje; slušatelje usposobiti za razvijanje filozofskih argumentov na podlagi poznavanja in razumevanja filozofskih pojmov; razvijati zmožnost za razumevanje in ocenjevanje drugačnih nazorov in pogledov; vzgajati za strpnost in oblikovanje etične drže na podlagi temeljnih vrednot humanosti, pravičnosti, miru in medsebojne odgovornosti.

8. vsebina:

Filozofija kot metodično mišljenje ima svoje začetke pred dvema tisočletjema in pol, kot mitično mišljenje pa že veliko prej. Vendar je začetek nekaj drugega kot izvor. Izvor filozofije je namreč človekovo čudenje, čemur sledijo vprašanja in spoznanja, dvomi in iskanje gotovosti in končno postavitev vprašanja o samem sebi. Obravnava nekaterih osnovnih filozofskih tekstov (Platon, Descartes, Jaspers, Russell, Adorno, MacIntyre itd.) o pomenu filozofije, pisanje esejev, spoznavanje osnovnih filozofskih pojmov.

9. obveznosti slušateljev:

Redno obiskovanje predavanj, sprotno branje filozofskih besedil, pisanje esejev. Vsak slušatelj pripravi seminarsko nalogo o določeni temi in jo tudi ustno predstavi.

10. obvezna študijska literatura:

J. Janžekovič, Filozofski leksikon, Mohorjeva družba, Celje 1981;
D. Palmer, Ali središče drži - Uvod v zahodno filozofijo, DZS, Ljubljana 1995;
W. Raeper, L. Smith, Vodnik po idejah, Jutro, Ljubljana 1994; DTV Atlas.

11. način preverjanja:

Izpit.

1. ime predmeta

ZGODOVINA FILOZOFIJE I

2. predavatelj

red. prof. dr. Janez Juhant,
izr. prof. dr. Maja Milčinski,
as. mag. Robert Petkovšek CM,
as. mag. Lenart Škof,
as. mag. Albin Kralj

3. število ur

60

4. letnik

I.

5. cilji:

Seznaniti slušatelja s filozofskimi tokovi Indije, Kitajske, Grčije in srednjega veka, zahodnega in vzhodnega krščanstva, judovstva in islama. Ob filozofskih besedilih usposobiti slušatelja za obvladovanje filozofske metode in načina mišljenja ter za razlikovanje filozofskih panog in sistemov glede na metodično doslednost, celovitost in konsistentnost. Spoznati pomen in povezanost idejnega in kulturnega razvoja sveta in Evrope ter vlogo filozofije in krščanstva v tem procesu.

6. vsebina:

Predstavitev celote in razlaga pojmov: zgodovina, filozofija, zgodovina filozofije ter razlaga časovnega okvira razvoja filozofske misli: filozofija Indije, filozofija Kitajske in Japonske, predsokratska filozofija: Jonci, Parmenid, Heraklit, pitagorejci, Sokrat, sofistika, Platon, Aristotel, helenizem, novoplatonizem, patristika, sholastika: zgodnja, visoka: vloga islamske in judovske filozofije za razvoj sholastike, Albert Veliki, Tomaž Akvinski, Bonaventura, Duns Scot, pozna: naravoslovci, mistiki (Eckhart), nominalisti (Ockahm), Nikolaj Kuzanski, pozna sholastika na Slovenskem, humanizem in renesansa, filozofija in znanost.

7. metoda dela:

Aktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah. Obdelava dela filozofa iz seznama literature.

8. obveznost slušateljev:

Prisotnost na predavanjih in vajah. Slušatelj prebere temeljno delo enega filozofa in poglobi njegove glavne misli. Pri vajah slušatelji po skupinah obdelajo besedila filozofov in predstavijo obravnavanega filozofa, ponavljajo in obravnavajo vprašanja in se urijo v povezovalnemu razumevanja filozofskih metod, panog in sistemov (filozofov).

9. literatura:

J. Juhant, Zgodovina filozofije (izide), priročniki TEOF;
Tatakis, Maurer, Vajda, Corbin, Zgodovina srednjeveške filozofije, Celje (SM) 2000 (izide);
VorlS>nder, Zgodovina filozofije I, SM 1977; A. Sovre, Predsokratiki, Ljubljana 1988;
Platon, Država, Ljubljana 1976; Avguštin, Izpovedi, Celje (MD) 1932 (1978);
T. Akvinski, Izbrani spisi, Ljubljana 1999, 127-168;
I. Urbančič, Med sholastiko in neosholastiko, Ljubljana 1971;
J. Juhant, Ideje slovenskih filozofov, v: Bogoslovni vestnik (BV) 40 (1980), št. 3 in 4; isti: Krekova osebnost, v: BV 48(1988), št.1; isti: Idejna diferenciacija slovenskih katoličanov: krepitev liberalizma in komunizma, v: Na poti k resnici in spravi, Ljubljana 1997, 21 sl.; isti: Idejna vloga škofov Rožmana in Tomažiča v življenju našega naroda v obdobju med obema vojnama, v: BV 55 (1995), št. 4 (397sl.).

10. način preverjanja:

Predavanja, seminarske vaje, individualni študij navedene literature. 2 testa: prvi iz filozofije Indije, Kitajske in Grčije, drugi iz patristike, srednjeveške sholastike in slovenske neosholastike ter delni izpit.

1. ime predmeta

ZGODOVINA FILOZOFIJE II

2. predavatelj

red. prof. dr. Anton Stres,
as. dr. Branko Klun,
as. dr. Janez Markeš

3. število ur

60

4. letnik

I.

5. namen predmeta:

Namen predavanj je seznaniti slušatelje teologije z razvojem moderne filozofske misli, predvsem tistih modernih in postmodernih idej, ki nam pomagajo razumeti kulturo, v kateri živimo in ki odločilno vpliva tudi na religioznost in na teologijo.

6. povezanost z drugimi predmeti:

Zgodovina novoveške filozofije seznanja slušatelje s preteklim in sodobnim duhovnim okoljem in je zato nepogrešljiv uvod v duhovno in teološko sodobno problematiko.

7. cilji:

Cilj teh predavanj ni čim večja širina informacij, temveč poglobljeno poznavanje najbolj odločilnih miselnih smeri. Slušatelji se seznanijo z glavnimi smermi novoveške filozofije in z njenim vplivom na mišljenje in kulturo našega časa.

8. vsebina:

Podrobnejša predstavitev in analiza filozofske misli naslednjih filozofov: R. Descartes, Okazionalizem, B. Spinoza, ??G. W. F. Leibniz, F. Bacon, Th. Hobbes, J. Locke, G. Berkeley, D. Hume, I. Kant, J. G. Fichte, F. W. J. Schelling, G. W. F. Hegel, Mladoheglovci (L. Feuerbach, K. Marx), pozitivizem (A. Comte, J. Stuart Milll, L. Wittgenstein), S. Kierkegaard, F. Nietzsche, H. Bergson, E. Husserl, J.-P. Sartre, M. Heidegger.

9. literatura:

obvezna:
A. Stres, Zgodovina novoveške filozofije, učbeniki Teološke fakultete 15, Ljubljana 1998;
E. Cassirer, Filozofija razsvetljenstvaI, Ljubljana 1998;
K. VorlS>nder, Zgodovina filozofije II-III/1, Ljubljana 1970-77.
Neobvezna:
P. Hazard, Kriza evropske zavesti, Ljubljana 1959;
P. Hazard, Evropska misel v XVIII. stoletju, Ljubljana 1960:
R. Scruton, A Short History of Modern Philosophy, London 1981;
F. Copleston, A History of Philosophy, 4 - 8, London 1966;
J. Hirschberger, Geschichte der Philosophie, II, Freiburg i.B. 1955;
Histoire de la philosophie II-III, (izd. B. Parain), Gallimard 1973-1974;
A. Stres, Heglovo in Marxovo pojmovanje svobode, Ljubljana 1987.

10. obveznost slušateljev:

Slušatelji so dolžni biti na predavanjih in sodelovati pri vajah.

11. način preverjanja:

Kolokviji in izpiti.

1. ime predmeta

ETIKA

2. predavatelj

red. prof. dr. Janez Juhant,
as. dr. Branko Klun,
as. mag. Lenart Škof

3. število ur

60

4. letnik

II.

5. cilji:

Seznaniti slušatelje s problemom človeka kot etičnega bitja vzajemnosti etosa in etičnih izročil, etike dolžnosti in etike vrednot. Izostriti čut za razumevanje etičnih problemov in za ohranjanje etosa kot antropološke danosti ter za hermenevtično razumevanje etičnega izročila in njegove dialoške utemeljitve. Usposobiti jih za kritično preverjanje etičnih izročil, za etično držo in za etično ravnanje.

6. vsebina:

Opredelitev etike kot filozofske panoge pri Aristotelu v odnosu do predhodnega izročila; problemi antropološke utemeljitve etike. Razvoj etike kot panoge v helenizmu in njen odnos do religije v srednjeveškem krščanstvu, Kant in etika dolžnosti, moderni in postmoderni tokovi etike, metode etike in njen odnos do drugih panog, problem etike med dolžnostjo - univerzalnim konsenzom (etični formalizem) in (subjektivno in subjektivistično) vrednostno opredelitvijo (pragmatizem, utilitarizem), etika in problemi utemeljitve etičnega konsenza; pomen govorice (dialoga) kot univerzalne metode etičnega konsenza, človek kot bitje s potrebami: etos kot priznavanja potrebnosti človeka: antropološka utemeljitev etike: človek etično bitje, etika in izročilo: podpora etičnega delovanja v izročilu: navade, pravila in norme, vrednote kot vodilo človekovega odločanja, etika in vera, smisel življenja.

7. metoda dela:

Predavanja in vaje. Ob branju in razpravi o filozofsko-etičnih besedilih poglabljati razumevanje etičnih pojmov.

8. obveznost slušateljev:

Pričakuje se običajna prisotnost na predavanjih in vajah. Slušatelji pripravijo temeljno delo Aristotela in Kanta o etiki in predstavijo glavne misli. (cca 5 strani). Pri vajah po skupinah pripravijo besedila in predstavijo temeljne filozofske probleme etike ter se v razgovoru ob vajah sami vadijo v filozofsko-etični razpravi. Ob različnih modelih etičnega ravnanja si pridobijo uvid v celostno etično držo in se usposobijo za presojo normativne in vrednotne etike.

9. literatura:

Aristotel, Nikomahova etika, Ljubljana 1994;
A. MacIntyre, Kratka zgodovina etike, Ljubljana 1993;
I. Kant, Kritika praktičnega uma, Ljubljana 1999;
T. Akvinski, Izbrani spisi, Ljubljana 1999, 511-583;
A. Stres, Etika ali filozofija morale, Ljubljana 1999;
J. Juhant, Antropologija in etika ter problem vzgoje, v: Anthropological Notebooks, 1997/98, 79 sl.; isti: Mistika in filozofija, v: Bogoslovni vestnik (BV) 54 (1994), št. 2 (97sl.); isti: Šlovek - temelj etike?, v: BV 53 (1993), št. 1-2 (125 sl.).

10. način preverjanja:

2 testa: prvi iz področja Aristotelove, Tomaževe in Kantove etike. Drugi je praktično preverjanje razumevanja normativne etike in etike vrednot. Končni izpit.

1. ime predmeta

FILOZOFIJA RELIGIJE

2. predavatelj

red. prof. dr. Anton Stres

3. število ur

75

4. letnik

II.

5. namen predmeta:

Teologija je nastala iz dialoga med religijo in filozofijo. Namen tega predmeta je osvetliti to razmerje in usposobiti slušatelje za strokovno razpravo o razmerju med vero in razumom na osnovi velikega filozofskega in teološkega izročila.

6. povezanost z drugimi predmeti:

Filozofija religije je eden izmed temeljnih predmetov, ki se poučujejo na Teološki fakulteti, saj najbolj neposredno obravnava razmerje med mišljenjem in verovanjem v njegovi problemski in zgodovinski perspektivi.

7. cilji:

Spoznati filozofski problem religijskega pojava na splošno in smisla religije, seznaniti se s pogledi filozofov o "Bogu filozofov", z raznimi filozofskimi poskusi utemeljitve teističnega verovanja v enega Boga in jih kritično ovrednotiti ter se seznaniti z vprašanjem religiozne govorice in s smislom temeljnih izrekov o Bogu.

8. vsebina:

Filozofija v svojem odnosu do vprašanja Boga, soodbne teorije o svetem in razna pojmovanja religije, analiza religiozne govorice (pozitivni, negativni in analoški govor o Bogu), metafizična filozofska teologija (Tomaževe poti in Anzelmov ontološki dokaz), moderna kritika metafizike (Kant, Wittgenstein, Heidegger), moderna transcendentalistična antropologija in religiozna izkušnja (Platon in Plotin, Bonaventura, Kant, Schelling, Fichte, V. Frankl in moderni personalisti M. Buber, E. LZ>vinas, P. Ricoeur), metafizično izrekanje o božjih lastnostih in razmerju Boga do sveta. Božje vedenje in človekova svoboda, vprašanje zla v njegovem odnosu do vere v Boga.

9. obveznost slušateljev:

Redno obiskovanje predavanj ter branje in razlaga pomembnih filozofsko-teoloških besedil pri vajah. Med njimi je celotno delo R. Otta, Sveto.

10. literatura:

Obvezna:
A. Stres, Človek in njegov Bog, Celje 1994;
J. Janžekovič, Smisel življenja, Celje 1966;
G. Kocjančič, Posredovanja, Celje 1996;
R. Otto, Sveto, Ljubljana 1993;
E. Levinas, Bog in filozofija, v: Bogoslovni vestnik 47 (1987), 331-351.
Priporočena:
L. Kolakowski, Religion. If there is no God... Oxford 1982,
J.-L. Vieillard-Baron, F. Kaplan, Introduction ą la philosophie de la religion, Paris 1989,
H. D. Lewis, Philosophy of Religion, London 1965,
B. Welte, Religionsphilosophie, Freiburg i.B. 1978,
H. Kčng, Existiert Gott?, Mčnchen 1978,
hrv. prevod: H. Kčng, Postoji li Bog?,
B. SŹve, La question philosophique de l'existence de Dieu, Paris 1994.

11. način preverjanja:

Kolokviji in izpiti.

1. ime predmeta

FILOZOFSKA ANTROPOLOGIJA

2. predavatelj

red. prof. dr. Janez Juhant,
as. dr. Janez Markeš,
as. mag. Albin Kralj

3. število ur

45

4. letnik

II.

5. cilji:

Seznaniti slušatelja z odločilnim filozofskim problemom "človek" kot bitje vsakdanje, znanstvene in filozofske, umetnostne in religijske izkušnje. Oblikovati pojmovni nabor za metodični pristop človeku v kombinaciji empiričnih in filozofskih metod. Seznaniti s smermi in tokovi (enostranskega) pojmovanja človeka v preteklosti in sedanjosti ter oblikovati smisel za celostno podobo človeka.

6. vsebina:

Človek kot simbolično bitje, metodični problemi obravnave; človek v prerezu filozofskih idej v zgodovini, filozofija človeka in znanosti o človeku, psihofizične osnove človeka, struktura človeka: razdelitev človeka na vertikalo in horizontalo. Geneza človeka: temeljni dejavniki spreminjanja človeka: dednost, okolje, samodejavnost; razvojni ritem: evolucija, kulminacija in involucija, problemi človekovega bistva, poti opredelitve človekovega bistva, človek kot oseba: v zgodovini in danes, problem svobode: pojmovanja in pogoji svobodnega delovanja, nesmrtnost duše (Ušeničnik) in religija, odnos narava -kultura - govorica in človek - zgodovinskost in socialnost človeka, filozofska podoba človeka in smisel življenja.

7. metoda dela:

Pri predavanjih in vajah slušatelje seznaniti s temeljnimi pojmi in sistemi, ki obravnavajo človeka ter posledicami zoževanja pojma 'človek'. Izostriti sposobnost za celostno pojmovanje človeka in filozofsko razmišljanje o človeku.

8. obveznost slušateljev:

Prisotnost na predavanjih in vajah. Vsak slušatelj prebere eno temeljno delo filozofa o človeku, napiše nalogo (cca 5 strani) in ga predstavi. Pri vajah slušatelji po skupinah obdelujejo izbrana besedila o človeku, predstavijo temeljne filozofske probleme ter se metodično uvajajo v kritično preverjanje pogledov in v celostno sintetično-filozofsko podobo človeka.

9. literatura:

Obvezna:
M. Scheler, Položaj človeka v kozmosu, Nova revija 1998;
J.Juhant, Antropologija, priročnik; isti: Antropologija in etika ter problem vzgoje, v: Anthropological Notebooks, 1997/98, 79 sl.;
J. Musek, Psihologija osebnosti,
A. Trstenjak, Problemi psihologije, 411-478;
A. Ušeničnik, Izbrani spisi IX I/2,3,
J. Juhant, Mistika in filozofija, v: Bogoslovni vestnik (BV) 54 (1994), št. 2 (97sl.); isti: Človek - temelj etike?, v: BV 53 (1993), št. 1-2 (125 sl); isti: Moč in nemoč človekovega znanja, v: BV46 (1986),št.2 (105sl.).
Zraven še eno splošno delo, ki obravnava človeka:
Aristotel, O duši;
T. Akvinski Izbrani spisi IV (247-332);
L. Feuerbacha, Bistvo krščanstva;
M. de Unamuno, Tragično občutje življenja;
M. Blondel /J.Janžekovič, Maurice Blondel, IS 4/;
F. Nietzsche, Ecce homo;
Sri Aurobinda, Integralna joga;
E. Mounier, Oseba in dejanje;
E. Levinasa, Etika in neskončno.
Po dogovoru lahko tudi druga dela.

10. način preverjanja:

2 pisna testa: prvi s področja simboličnosti, metodičnih ter zgodovinskih problemov človeka in njegovih psihofizičnih osnov, drugi s področja človekovega bistva ter zaključni izpit.

1. ime predmeta

ONTOLOGIJA

2. predavatelj

as. dr. Branko Klun

3. število ur

60

4. letnik

II.

5. namen predmeta:

Ontologija je temeljna filozofska disciplina, ki se z razliko od posamičnih filozofskih disciplin sprašuje po celoti in po zadnjih počelih vsega, kar je. S svojo analizo konstitutivnih momentov bivajočega kot bivajočega nudi osnovo ostalim disciplinam; s svojo odprtostjo zadnjemu temelju celote pa pripravlja pot naravni teologiji in posredno tudi teologiji razodetja.

6. vsebina:

Uvod: pojem in mesto ontologije, vprašanje metode.
Prvi del: fundamentalna ontologija. Vprašanje po biti, konstituante bivajočega, ontološke modalitete, ontološka aksiomatika.
Drugi del: univerzalna ontologija. Transcendentalije biti (enost, resničnost, dobrost, lepota) in analogija bivajočega.
Tretji del: bivajoče kot bivajoče. Samostojno bivajoče (kategorije, substanca in akcidence, hilemorfizem), nastajanje, vzročnost.
Zaključek: ontologija kot izhodišče za antropološki (personalna bit človeka), kozmološki (bit naravno bivajočega) in teološki razmislek (podarjenost biti kot pot k Bogu).

7. metoda dela:

Predavanja posredujejo temeljne vsebine, vaje pa imajo za cilj poglobitev razumevanja posamične tematike s pomočjo klasičnih filozofskih del.

8. obveznost slušateljev:

Navzočnost pri predavanjih in dejavno sodelovanje pri vajah.

9. literatura:

A. Stres, Ontologija (skripta);
B. Klun, Ontologija (skripta).

Izbrani teksti iz naslednjih del:
A. Sovre, Predoskratiki, Ljubljana 1988;
Platon, Država, Ljubljana 1995;
Aristotel, Metafizika, Ljubljana 1999;
T. Akvinski, De ente et essentia, v: Bogoslovni vestnik 43 (1983), 59-76;
M. Heidegger, Uvod v metafiziko, Ljubljana 1995.

10. način preverjanja:

Pisni kolokvij, izpit.

1. ime predmeta

SOCIOLOGIJA RELIGIJE

2. predavatelj

izr. prof. dr. Vinko Potočnik

3. število ur

90

4. letnik

II.

5. namen predmeta:

Predmet je namenjen slušateljem teologije (ne bodočim sociologom), z namenom, da bi teologijo in religijo motrili in razumevali (konkretno) v času in prostoru oziroma kulturi ö kot družbeni pojav (vpeto v zakonitosti in spreminjanje življenja). Predmet osvetljuje vprašanja, na katera tudi teologija išče odgovore.

6. cilji:

Slušatelji spoznajo sociološki pristop (oziroma metodo) k proučevanju religije (v družbi oziroma kot družbenega pojava), osvojijo osnovni pojmovni aparat in se tako usposobijo za spremljanje (branje, uporabo) sociološko-religiološke literature, seznanijo se z poglavitnimi smermi oziroma teorijami religije, spoznajo poglavitne postopke sociološkega empiričnega raziskovanja in se s tem usposobijo za kritično branje socioloških in javnomnenjskih raziskav.

7. vsebina:

Uvod: religiozna panorama današnjega sveta, Evrope, Slovenije, s posebnim poudarkom na demografsko-kvantitativnem vidiku, zgodovinski vidiki sociologije religije, institucionalizacija nove znanosti. Kako sociologija proučuje religijo (metoda)? Empirične raziskave religioznosti v Sloveniji.

8. metoda dela:

Predavanja, seminarske vaje, individualni študij literature ter analiza in predstavitev empiričnih podatkov, sodelovanje pri "okroglih mizah".

9. obveznost slušateljev:

Sodelovanje na predavanjih in vajah; dva krajša pisna izdelka (sociološka analiza obstoječih empiričnih podatkov ali manjša skupinska sociološka raziskava); sprotno branje sociološke literature (občasne predstavitve).

10. literatura:

Branje posameznih poglavij in člankov najvidnejših tujih in domačih avtorjev sociologije religije (delno v tujih jezikih), med drugim E. Durkheim, M. Weber, Th. Luckmann, P. Berger, R. Bellah, R. Wuthnow, K. Dobbelaere, M. Tomka, in drugi (obvezni teksti so slušateljem na voljo v zbirki - fotokopije).

11. način preverjanja:

Dva kolokvija, ocena sodelovanja na seminarskih vajah, ocena obveznih prispevkov, na koncu leta ustni izpit (ob upoštevanju predhodnih rezultatov).

1. ime predmeta

OSNOVE VEROVANJA

2. predavatelj

izr. prof. dr. Edvard Kovač OFM

3. število ur

30

4. letnik

I. - dvopredmetni program

5. namen predmeta:

Slušatelje uvajati samostojnejšemu razmišljanju o veri in jim razkriti komplementarnost razuma in vere.

6. cilji:

Preko razlag osnovnih filozofskih pojmov osvetliti svojstvenost religiozne misli in verskega odnosa do sveta in življenja.

7. vsebina:

Razdelitev filozofije, predstavitev njenih poglavitnih vej s ključnimi pojmi. Kako pišemo razpravo in kako navajamo znanstvena besedila v pisni nalogi. Svojstvenost zahodne krščanske misli, ki priznava samostojnost razuma. Eksistencialna predstavitev bibličnih pojmov in religioznosti. Povezanost etike in religije. Razlika med magijo, religijo in vero. Od svetega k svetosti. Bistvena vsebina krščanskih resnic. Vidnejše razlike med katoličani, pravoslavnimi in protestanti. Bistvene poteze postmoderne misli in religioznosti.

8. metoda dela:

Predstavitev slušateljev, njihovega študija na Filozofski in Pedagoški fakulteti ter njihovega interesa za študija na Teološki fakulteti. Delo po skupinah v proseminarju, kjer slušatelji sami povedo, koliko že vedo o veri in o verski kulturi ter kaj pojmujejo pod različnimi filozofskimi in verskimi pojmi. Sledi predavateljeva prilagojena razlaga ključnih filozofskih in verskih pojmov glede na njihovo splošno kulturno in versko znanje. Pisanje kratkih nalog o svojem opazovanju verskega in fakultetnega življenja: npr.: obisk pokopališča, obredov, mladinske skupine.

9. obveznost slušateljev:

Obiskovanje in dejavno sodelovanje pri proseminarju, napisati in oddati kratke (stran ali dve) pisne naloge. Prebrati določena poglavja iz knjig.

10. literatura:

J. Ratzinger, Uvod v krščanstvo, Celje, MD, 1975;
J. Janžekovič, Smisel življenja, MD, 1966;
H. Kčng, Credo: razlaga vere za naš čas, Petrovče: Znamenje, 1995.

11. način preverjanja:

Možnost pisnega kolokvija, ki je upoštevan pri oceni. Ustni izpit.

1. ime predmeta

ZGODOVINA FILOZOFIJE

2. predavatelj

red. prof. dr. Janez Juhant,
red. prof. dr. Anton Stres,
as. Branko Klun,
as. Janez Markeš,
as. mag. Lenart Škof,
as. mag. Albin Kralj

3. število ur

90

4. letnik

I. - dvopredmetni program

5. cilji:

Seznaniti slušatelja z glavnimi filozofskimi tokovi, predvsem z vodilnimi filozofi. Ob filozofskih besedilih in njihovi refleksiji usposobiti slušatelja za obvladovanje filozofske metode in načina mišljenja ter za razlikovanje filozofskih panog in sistemov glede na metodično doslednost, celovitost in konsistentnost. Spoznati pomen povezanost idejnega in kulturnega razvoja Evrope in sveta in vlogo filozofije in krščanstva v tem procesu.

6. vsebina:

Predstavitev celote in razlaga pojmov: zgodovina, filozofija, zgodovina filozofije ter razlaga časovnega okvira razvoja filozofske misli; filozofija Indije, Kitajske, Predsokratiki, Sokrat, sofistika, Platon, Aristotel, helenizem, novoplatonizem, patristika, sholastika, vloga islamske in judovske filozofije (Tomaž Akvinski, Bonaventura, Eckhart, Ockahm, Nikolaj Kuzanski), filozofija na Slovenskem, novoveški humanizem in renesansa, filozofija in znanosti, empirizem, racionalizem, Kant, nemški idealizem, materializem (diamat), pozitivizem, Nietzsche, Schoppenhauer, eksistencializem (Heidegger, Sartre, Kierkegaard, Marcel), fenomenologija, filozofija dialoga (Buber, Levinas), neopozitivizem, filozofija jezika (Wittgenstein).

7. metoda dela:

Predavanja, seminarske vaje, individualni študij literarute, da se slušatelji seznanijo s pojmi, sistemi in njihovimi avtorji. Ob branju filozofskih besedil poglobijo svoje razumevanje tematike, si na predavanjih izostrijo sposobnost samostojnega presojanja tokov ter oblikovanje svojega filozofskega pristopa.

8. obveznost slušateljev:

Aktivno sodelovanje pri predavanjih in vajah, obdelava dela filozofa in literature. Slušatelj prebere temeljno delo enega filozofa in poglobi njegove glavne misli. Pri vajah slušatelji po skupinah obdelajo besedila filozofov in poglabljajo njihove metode in razumevanje njihovih sistemov (filozofov).

9. literatura:

J. Juhant, Zgodovina filozofije I,;
Stres Zgovovina filozoifije II, priročniki TEOF;
Tatakis, Maurer, Vajda, Corbin, Zgodovina srednjeveške filozofije, Celje (SM) 2000 (izide);
K. VorlS>nder, Zgodovina filozofije I, SM 1977;
E. Cassirer, Filozofija razsvetljenstva I, Ljubljana 1998;
K. VorlS>nder, Zgodovina filozofije II-III/1, Ljubljana 1970-77;
B. Russel, Modrost Zahoda, Ljubljana 1977;
A. Sovre, Predsokratiki, Ljubljana 1988;
Platon, Država, Ljubljana 1976;
Avguštin, Izpovedi, Celje (MD) 1932 (1978);
T. Akvinski, Izbrani spisi, Ljubljana 1999, 127-144;
S. Kierkegaard, Bolezen za smrt;
N. Berdjajev, Novi srednji vek, Ljubljana (CZ)1999;
E. Gilson, Ljubezen filozofov, Ljubljana 1996;
G. Berkeley, Filozofski spisi, Ljubljana 1976;
J. Juhant, Ideje slovenskih filozofov, v: Bogoslovni vestnik (BV) 40 (1980), št. 3 in 4.

10. način preverjanja:

2 testa: prvi iz filozofije Grčije, srednjeveške sholastike in slovenske neosholastike, drugi iz novoveške filozofije ter končni izpit.

1. ime predmeta

ANTROPOLOGIJA Z ETIKO IN FILOZOFIJA RELIGIJE

2. predavatelj

red. prof. dr. Janez Juhant,
red. prof. dr. Anton Stres,
izr. prof. dr. Edvard Kovač OFM,
as. dr. Branko Klun,
as. dr. Janez Markeš,
as. mag. Albin Kralj,
as. mag. Lenart Škof

3. število ur

90

4. letnik

II. - dvopredmetni program

5. cilji:

Seznaniti slušatelja s problemom človeka kot odprtega (svobodnega), etičnega (odgovornega) in presežnega (religioznega) bitja kot osrednjim filozofskim problemom in ustreznim naborom pojmov za filozofsko razpravo o problemu. Izostriti sposobnost za metodični pristop človeku v povezavi empiričnih in filozofskih metod ob upoštevanju njegove celostne etično-religiozne podobe. Razviti pojmovni nabor za razumevanje človekove odgovornosti in presežnosti in s tem za njegov odnos do (so)človeka in Boga.

6. vsebina:

Šlovek kot simbolično bitje, metodični problemi obravnave; znanost, religija, umetnost in filozofija o človek kot svobodnem, odgovornem in presežnem bitju, psihofizične osnove človeka; struktura in geneza človeka: sestava in razvoj: dednost, okolje, samodejavnost, problemi človekovega bistva: oseba, problem svobode, nesmrtnost duše (Ušeničnik) in religija, odnos narava-kultura: govorica in človek, zgodovinskost in socialnost človeka. Šlovek kot etično bitje, etične metode, etika v zgodovini in danes, svoboda in odgovornost, cilj etičnega ravnanja, etika in politika. Šlovekova presežnost in Bog, metode naravne teologije: človekovega spoznanja Boga, problemi filozofskih poti k Bogu (Kantova kritika), sodobna govorica o Bogu. Etična podoba človeka, smisel življenja, Bog kot temelj človeka.

7. metoda dela:

Predavanja in vaje: samostojno branje predloženih besedil in pri predavanjih in vajah kritična razprava o temeljnih problemih.

8. obveznost slušateljev:

Pričakuje se običajna prisotnost na predavanjih. Slušatelj prebere temeljno delo enega filozofa o človeku in njegovi etični odgovornosti ali odnosu do Boga in napiše seminarsko nalogo (cca 5 strani) in jo predstavi. Pri vajah slušatelji po skupinah obdelujejo ustrezna besedila in tako poglabljajo razumevanje človeka in njegove etično-religiozne razsežnosti.

9. literatura:

Obvezno:
M. Scheler, Položaj človeka v kozmosu, 1998;
J. Juhant, Antropologija;
A. Ušeničnik, Izbrani spisi IX, poglavja I/1,2,3, II/1,2,3, III/1,2;
A. Stres, Etika ali filozofija morale in Šlovek in njegov Bog;
J. Musek, Psihologija osebnosti;
A. Trstenjak, Problemi psihologije, 411-478;
J. Juhant, Mistika in filozofija, v: Bogoslovni vestnik (BV) 54 (1994), št. 2 (97sl.); isti: Šlovek - temelj etike?, v: BV 53 (1993), št. 1-2 (125sl.).

10. način preverjanja:

2 pisna testa: prvi Iz področja metodičnih problemov in zgodovinskih pogledov na človeka, drugi iz področja človekove etične odgovornosti in odnosa do Boga. Končni izpit.