1. ime predmeta

CERKVENA GLASBA

2. predavatelj

doc. dr. Slavko Krajnc OFMConv,
as. mag. Jože Trošt,
as. dr. Štefan A. Ferenčak

3. število ur

60

4. letnik

I. in II.

5. namen predmeta:

S spoznavanjem cerkvenega glasbenega zaklada, nastalega v 2000-letni zgodovini zahodne katoliške Cerkve, odkrivamo in poglabljamo religiozno estetske vrednote različnih zvrsti glasbe posameznih zgodovinskih obdobij.

6. cilji:

Doseči, da bodo slušatelji znali s cerkvenim petjem in glasbo slovesno oblikovati bogoslužje.

7. vsebina:

Osnovni pojmi s področja glasbene akustike. Pomen glasbe za posameznika, družbo in verske skupnosti. Vidiki proučevanja glasbene umetnosti. Religiozna in liturgična glasba. Glasbeni elementi (ritem, melodika, harmonija, barvitost). Teorija glasbe: lestvice (starocerkvene, durove in molove), intervali. Pogled v zgodovinski razvoj zahodne glasbe. Gregorijanski koral, gotika, renesansa, barok, klasicizem, romantika. Ustvarjalnost cerkvene glasbe v 20. stoletju. Gregorijanski koral. Teorija: modusi, ključi, neume, itd. Silabične in melizmatične oblike. Praktično: petje psalmov, antifon in maše. Vokalna tehnika. Opis organov, ki sodelujejo pri tvorbi in oblikovanju tona. Praktično: osnovne pevsko tehnične vaje: dihalna vaja, vaja za sprostitev pevskega organa, za delovanje prepone, za crescendo in decrescendo, za vokalizacijo in dikcijo. Glasbena zakonodaja 2. vatikanskega koncila.

8. metoda dela:

Predavanja, vaje (branje not, intervalov, lestvic), poslušanje zvočnih primerov, petje (vokalna tehnika, psalmi, napevi).

9. obveznost slušateljev:

Predavanja, sodelovanje pri vajah, poslušanju zvočnih primerov in pri petju,

10. način preverjanja:

Vaje in izpit.

1. ime predmeta

UVOD V KRISTUSOVO SKRIVNOST

2. predavatelj

doc. dr. Slavko Krajnc OFMConv

3. število ur

30

4. letnik

I.

5. namen predmeta:

Splošno poznavanje obhajanj Kristusove skrivnosti v liturgičnem letu.

6. cilji:

Proseminar želi seznaniti slušatelja z osnovno liturgično bibliografijo, mu pomagati ob judovskem obredju vstopiti v svet krščanskega bogoslužja in mu izostriti jasnejše razločevanje med spremenljivimi (obredjem) in nespremenljivimi (vsebino) deli bogoslužja. Pri tem so odločilnega pomena vaje in pogovori s katerimi skušamo narediti bogoslužna znamenja in obhajanja razumljivejša za dejavnejše sodelovanje in povezovanje z življenjem. Velik poudarek je dan na strukturi in vsebini cerkvenega leta v katerem Cerkev slovesno obhaja Kristusove skrivnosti in ponavzočuje vstalega Gospoda.

7. vsebina:

Snov je razdeljena na tri sklope: v prvem delu so podani splošni pojmi in svojstvenost krščanskega bogočastja, nato so predstavljena judovska praznovanja in končno slavja v teku cerkvenega leta.

• Pomen in narava krščanskega bogočastja (anamnesis, subjekt, Jezusov odnos do judovskega bogočastja, eshatološka dimenzija bogočastja).
• Pomen časa v arhajčnih kulturah (kozmični in zgodovinski), v Svetem pismu (linearno, krožno (Prd 1,4-11), Kronos, Kairos, ajon) in v liturgiji dnevni, tedenski in letni ritem.
• Zgodovina odrešenja (Kristus - prazakrament, Cerkev - vesoljni zakrament, bogoslužje - skupen zakrament odrešenja).
• Kristusova navzočnost v bogoslužju (B 7).
• Judovska praznovanja (sobota, pasha, binkošti (shavuot), šotorski praznik, novo leto (rosh ha-shanah), spravni dan (jom kippur), praznik posvetitve templja (kanukkah), praznik žrebov (purim), dan žalovanja (tesha-beab).
• Liturgična slavja v teku cerkvenega leta: razvoj, struktura in pomen
• Liturgične dobe: adventni, božični in postni čas, velikonočno tridnevje, velikonočni čas in čas med letom.
• Posamezni prazniki: Gospodovi, Marijini, angelov in svetnikov.

8. metoda dela:

Predavanja. Vaje: predstavitev recenzije izbranega dela, opis družinskega obreda, predstavitev in pogovor o izbranem liturgičnem prazniku.

9. obveznost slušateljev:

Redna prisotnost in sodelovanje na predavanjih in vajah. Recenzija izbrane knjige o liturgiji (1-2 strani). Predstavitev določenega cerkvenega praznika pod različnimi zornimi koti: duhovnim in liturgičnim ter z vidika šeg in običajev (1-2 strani). Opis nekega družinskega praznika (1-2 strani).

10. način preverjanja:

Do dogovorjenih rokov slušatelji oddajo naloge in jih nato pri vajah predstavijo. Na koncu semestra je kolokvij

1. ime predmeta

CERKVENA UMETNOST

2. predavatelj

doc. dr. Slavko Krajnc OFMConv

3. število ur

30

4. letnik

III.

5. namen predmeta:

Usposobiti slušatelje, da bodo pri praktičnem delu ljudem znali predstaviti cerkvene umetnine in jim približati njihovo vsebino.

6. cilji:

Seznaniti slušatelje z zgodovino srednjeevropske umetnosti in jim približati glavne vsebine (ikonografijo) cerkvene umetnosti.

7. vsebina:

Pregled umetnostnozgodovinskih slogov od zgodnjega krščanstva do 20. stoletja s poudarkom na slovenski umetnosti v času romanike, gotike in baroka; izbrane ikonografske teme: razvoj križanja, marijanska ikonografija, svetniška ikonografija.

8. metoda dela:

Predavanja, ogledi in ekskurzije.

9. obveznost slušateljev:

Predavanja, sodelovanje ogledih in ekskurzijah.

10. način preverjanja:

Izpit.

1. ime predmeta

LITURGIKA

2. predavatelj

doc. dr. Slavko Krajnc OFMConv

3. število ur

120

4. letnik

IV.

5. namen predmeta:

Usposobiti bogoslovce, da postanejo dobri liturgi, laike pa, da postanejo dobri liturgični sodelavci in učitelji, ki bodo s pedagoškega in teološkega vidika sposobni posredovati otrokom, mladini in starejšim liturgične vsebine in obrede.

6. cilji:

Ker "bogoslužje ni le lep spomenik minule dobe, ki zaradi občudovanja zahteva, da ga ohranjamo nespremenjenega" (SUMB) je naloga proučevanja bogoslužja v tem, da ne iščemo le odgovora na vprašanje kako je treba izvesti stvari, ampak kaj je njegov smoter in kako ga doseči. Po besedah konstitucije o bogoslužju spada "poučevanje svete liturgije na teoloških fakultetah med glavne predmete in jo je treba razlagati z bogoslovnega, zgodovinskega, duhovnega, pastoralnega in pravnega vidika" (B 16). Zato so predavanja liturgike, kakor tudi vaje, namenjena spoznavanju in razumevanju liturgičnih obhajanj ne-le kot svojstvena bogoslužna dejanja, ampak tudi kot posvetitev vsega življenja in delovanja kristjana. Zato je potrebno s pomočjo študija liturgike osvojiti duha liturgije in vstopiti v njeno notranje 'svetišče'.

7. vsebina:

Splošna liturgika: pojmi in narava bogočastja, geografija in zgodovinski pregled razvoja liturgije, liturgična zakonodaja in ustvarjalnost v liturgičnih obhajanjih, liturgični jezik, liturgična znamenja/simboli, cerkveno petje v službi liturgije (Proprium in ordinarium Missae), liturgična duhovnost, molitveno bogoslužje, ljudske pobožnosti.

Posebna (zakramentalna) liturgika: evharistija: predpodoba (pashalna večerja), zgodovinski razvoj, struktura in duhovni pomen svete maše, zakramenti uvajanja (krst - birma - evharistija), ozdravljanja (sveta pokora in bolniško maziljenje) in služenja (sveti red in sveti zakon), zakramentali: redovne zaobljube, posvetitev devic, blagoslov opata in opatinje, pogreb, blagosloviŠ

8. metoda dela:

Predavanja. Vaje: pogovor na temo predstavljenih nalog.

9. obveznost slušateljev:

Udeležba pri predavanjih in vajah, temporalna naloga na temo liturgična znamenja, vaje ob treh kratkih (1-2 strani) pisnih nalogah o mašni evhologiji (soočanje z misalom z liturgičnega, duhovno-teološkega in praktičnega vidika).

10. način preverjanja:

Vaje, kolokvij in izpit.

1. ime predmeta

OSNOVNA PASTORNALNA TEOLOGIJA IN LITURGIKA

2. predavatelj

doc. dr. Slavko Krajnc OFMConv,
as. dr. Julka Nežič

3. število ur

30

4. letnik

IV. - dvopredmentni

5. namen predmeta:

Usposobiti slušatelje, da postanejo dobri liturgični sodelavci in učitelji, ki bodo s pedagoškega in teološkega vidika sposobni posredovati otrokom, mladini in starejšim liturgične vsebine in obrede.

6. cilji:

Cilj predmeta liturgike za dvopredmetni program je v prvi vrsti poznavanje bogoslužja s pastoralnega in duhovnega vidika. Zato je poučevanje liturgike osredotočeno ne le v strukturo in zakonitosti obredja, ampak tudi kaj je njegov smoter in kako ga doseči.

7. vsebina:

Splošna liturgika: pojmi in narava bogočastja, zgodovinski pregled razvoja liturgije, liturgična zakonodaja in ustvarjalnost v liturgičnih obhajanjih, liturgični jezik in znamenja, cerkveno petje v službi liturgije, liturgična duhovnost, cerkveno leto, molitveno bogoslužje in ljudske pobožnosti.

Posebna (zakramentalna) liturgika: evharistija: predpodoba (pashalna večerja), zgodovinski razvoj, struktura in duhovni pomen svete maše, zakramenti uvajanja (krst - birma - evharistija), ozdravljanja (sveta pokora in bolniško maziljenje) in služenja (sveti red in sveti zakon), zakramentali: redovne zaobljube, posvetitev devic, blagoslov opata in opatinje, pogreb, blagoslovi

8. metoda dela:

Predavanja, vaje: pogovor na temo predstavljenih nalog.

9. obveznost slušateljev:

Udeležba pri predavanjih in vajah, temporalna naloga na temo liturgična znamenja.

10. način preverjanja:

Vaje in izpit.