Gospodarski razvoj in njegova nihanja

Nafta je po drugi svetovni vojni postala najpomembnejši energijski vir. Poraba premoga je postajala iz leta v leto manjša. Naftna šoka leta 1973 in 1979 sta pospešila racionalno rabo obstoječih energijskih virov in iskanje novih. Prvi naftni šok je bil posledica izraelsko-arabske vojne in je povzročila za petkrat višje cene. Drugi šok pa je bil posledica iranske revolucije in zmago islamskih skrajnežev, nafta se je podražila za tri krat. Zaradi vedno dražje nafte se je razlika med razvitimi državami in državami v razvoju. Konec osemdesetih let se je zaradi manjše porabe in odprtja novih črpališč, cena nafte znižala.

Bogate industrijske države s svojimi industrijskimi izdelki veliko zaslužijo, nerazvite pa za svoje surovine dobijo vedno manj denarja. Nerazvite države so si zato za razvijanje industrije bile primorane denar sposoditi pri razvitih državah. odprlo se je vprašanje ali lahko te države sploh vrnejo svoj dolg in obresti zanje. Za povračilo dolgov so namenili denar, ki so ga dobili z izvozom. Ker industrije niso posodabljali so njihovi izdelki postali zastareli in energijsko potratni, poleg tega pa še dragi. Ker so se države vrtele v začaranem krogu, so jim del dolgov v devetdesetih letih odpisali, predvsem državam nekdanjega vzhodnega bloka.