Popuščanje napetosti

Oboroževalna tekma in njena pričakovanja niso prinesla želenih rezultatov. Vedno bolj se je kazal drugačen nacionalni interes, zaradi vedno večjih stroškov. Med velesilama je bilo doseženo ravnotežje. Napovedi, kaj bi se zgodilo ob napadu z jedrskim orožjem pa so vse postavile na realna tla. Kakšen je smisel, če Zemljo po jedrski vojni obda oblak prahu, pepela in dima, kar povzroči ohladitev in konec življenja. Zaradi tega so politiki začeli razvijati teorije o omejeni porabi in omejitvi jedrskega orožja. Oboroževalna tekma pa je državi tudi zelo gospodarsko izčrpavala. Začetek politike popuščanja napetosti se je začel z destalinizacijo v Sovjetski zvezi. Spremembe prinesla še Kubanska kriza, ko je bil svet najbližje jedrskemu spopadu. Velesili sta dosegli ravnotežje, ugotovili sta da lahko napadeta druga drugo, vendar jima to lahko povzroči več škode kot koristi. Začela se je politika popuščanja napetosti ali dentanta in pogovori o razorožitvi. Leta 1972 so podpisali pogodbo SALT I, o zmanjševanju jedrske oborožitve, leta 1979 še SALT II. Američani so se začeli umikati iz Vietnama, v Evropi pa se je začela Evropska konferenca o varnosti in sodelovanju. Države članice so se zavezale, da bodo morebitne spore in probleme reševale po mirni poti in da bodo spoštovale temeljne svoboščine in človekove pravice.