Kubanska kriza 1962

Leta 1959 vodstvo Kube prevzame Fidel Castro in Kuba postane socialistična država. Castro je revolucijo pričel že leta 1953, ko je prvič poskušal strmoglaviti režim Fulgencia Batiste. Med najbolj znanimi Castrovimi sobojevniki je bil tudi Ernesto Che Guevara.

Kot otok, ki je v neposredni bližini ZDA in zaradi bojazni pred širjenjem revolucije v Latinski Amerike, Američani (CIA) organizirajo različne akcije, s katerimi skušajo strmoglaviti režim. Američani nimajo velikega uspeha zato uvedejo gospodarsko zaporo, Kuba pa zavezništvo poišče pri Sovjetski zvezi. Ta namerava na Kubi narediti vojaške oporišče. Oktobra leta 1962 je kriza dosegla vrhunec, saj so sovjetske ladje natovorjene z jedrskimi raketami plule proti Kubi. Na robu jedrskega spopada je Nikita Hruščov sporočil, da bodo umaknili rakete iz otoka, pa tudi ameriški predsednik John F. Kennedy je sporočil, da ne bodo napadli Kube. Zaradi skorajšnje napake pri posredovanju in boljšega sodelovanja med velesilama je med Washingtonom in Moskvo nastala posebna telefonska zveza – rdeči telefon.