Svet po drugi svetovni vojni: hladna vojna

Krizna žarišča v Evropi

Tržaško vprašanje 1945-54
Pojavi se po drugi svetovni vojni, ko Italija zahteva rapalsko mejo, Jugoslavija pa narodnostno mejo. Zaradi komunizma v Jugoslaviji so zavezniki bolj naklonjeni Italiji. Mejo določijo leta 1954 z londonskim sporazumom, tako da del Slovencev ostane v Italiji, del Italijanov pa v Jugoslaviji

Avstrijsko vprašanje 1945-55

Avstrijo so po drugi svetovni vojni razdelili na štiri cone (sovjetsko, ameriško, francosko in angleško). Leta 1955 so z avstrijsko državno pogodbo ustanovili Republiko Avstrijo, s predvojnimi mejami.

Nemško vprašanje 1945-49
Nemčija je izgubila velik del ozemlja na račun Poljske in razdeljena je bila na štiri okupacijske cone (sovjetsko, ameriško, francosko in angleško). Prav tako so razdelili Berlin. Zahodni zavezniki so svoje cone povezali in uveljavljali skupno gospodarstvo in politiko, medtem pa je sovjetska zveza v svoji coni uveljavila socialistično ureditev. Leta 1948 je Sovjetska zveza zaradi uveljavitve nove denarne enote v zahodnih conah blokirala Berlin in zaprla vse dostope do njega. Berlinska kriza je Nemčijo razdelila na leta 1949 ustanovljeno Zvezno republiko Nemčijo – ZRN, ki so jo ustanovili zavezniki in nemško demokratično republiko – NDR. Prav tako so na vzhodni in zahodni del razdelili Berlin.

 

Leta 1961 je bil postavljen Berlinski zid, da bi onemogočal pobege Vzhodnih Nemcev na zahod. Visok je bil 3,5 metra in dolg 43,1 km, na vrhu pa je bila bodeča žica. Postal je simbol hladne vojne. Porušili so ga novembra 1989.