Politični razvoj ostalega sveta med svetovnima vojnama

Japonska: krepitev militarizma, nacionalizma in rasizma

Že dolgo prisotno nestrinjanje z ameriško politiko je v tem času pripeljalo do vse večjega nacionalizma in rasizma. Oblast so prevzeli vojaški voditelji, ki so leta 1931 šli v odkrito agresijo v Mandžuriji. Zmaga nacionalizma pa je povzročila, da se je notranjepolitično vse bolj uveljavljal totalitarni sistem, ki je ukinil demokracijo.

Japonska fašistična ideologija je nasprotovala parlamentarizmu, liberalnemu kapitalizmu in marksizmu. Družina in vaška soseska je pomenila praobliko japonskega življenjskega načina, ki ga je potrebno znova vzpostaviti. Nosilci preporoda so bili kmetje in oficirji. Institucija in kult cesarja kot božjega sina sta tvorila srž države, ki ima poslanstvo in pravico raztegniti svojo oblast na velike predele Vzhodne Azije. Propagirali so militarizem in vojaške vrline. Japonski fašizem ni imel voditeljske karizmatične osebe na čelu države, tega je tu zamenjal cesar.