Kitajska: republika

Po padcu zadnjega kitajskega cesarja, so leta 1911 ustanovili republiko. Med vojno se je zapletla v spor z Japonsko, ki je hotela in zasedla nemške kolonije na Kitajskem. Kitajska vlada se ni strinjala z versajsko konferenco in t.i. japonskim programom '21. točk', s katerim bi Japonska na Kitajskem obdržala posebno vojaško-politično nadzorstvo. S protesti se je na kitajskem začela t.i. kulturna revolucija pod vodstvom Sun Jat Sena. Cilj revolucije je med drugim bila vključitev Kitajske v moderni razvoj zahodnega sveta, uveljavitev žive ljudske govorice in osvoboditev starih spon konfucionističnega kulturnega življenja. Kitajska vlada je dosegla, da so se Japonci odrekli programu 21-tih točk, ostali so le v Mandžuriji. Sun Jat Sen se je po pomoč obrnil k Sovjetski zvezi, saj v evropski oz. ameriški demokraciji ni videl prihodnosti. Obudil je ljudsko stranko (kvomintang) in se povezal s komunistično stranko. Utrdil je oblast vlade v Kantonu, drugo vlado v Pekingu pa so vodili samozvani generali.

Po smrti Sun Jat Sena je njegov naslednik Čankajšek nadaljeval boj. Vendar se ni več naslanjal na Sovjetsko zvezo, ker je Moskva hotela prehod k jasnemu komunističnemu programu, v ljudski stranki pa so premoč dobile desne sile bogatega meščanstva. Komunistična partija Kitajske pa je imela dokaj veliko podporo med kmečkimi množicami in industrijskim proletariatom v obmorskih mestih. Tako je Čankajšek sestavil vlado v kateri ni bilo več komunistiov in po uničenju delavske komune v Šanghaju leta 1927, je postal predstavnik desničarskega bogatega meščanstva.