Ljudska fronta v Španiji

Vez med komunistično partijo in ljudskimi množicami ter njihovimi meščanskimi demokratičnimi voditelji, je bila ljudska fronta. Komunisti so opustili nepomirljiv boj s socialisti in socialnimi demokrati in skupaj nastopili proti nacističnemu terorju. V Španiji se je ljudska fronta začela oblikovati že leta 1934, ko se je v rudarski in kovinarski Asturiji, začela stavka. V stavki so se povezale vse tri delavske sindikalne organizacije: socialistična, anarhistična in komunistična. Razglasile so delavsko oblast in organizirale Rdečo armado. Pod vodstvom Francisca Franca de Bahamondeja je vlada stavko krvavo zadušila. Španska izkušnja je vplivala na kominterno, da je priporočala povsod po svetu delavsko enotnost in ustanavljanje Ljudske fronte.

Leta 1936 je Ljudska fronta zmagala na parlamentarnih volitvah, kot zveza komunistov, socialistov in levih meščanskih republikancev. Nadaljevala je politiko socialnih in političnih reform, leve demokratične republikanske vlade med leti 1931 in 1933. Delavci so dobili plačan dopust, izboljšali so jim socialno zavarovanje ter vpeljali socialno zavarovanje tudi za poljedelske delavce. Vlada je zelo odločno izvajala tudi agrarno reformo, ločila cerkev od države in širila mrežo državnih šol. Veleposestniki in velika boržuazija so se zbali za svoj položaj in odločno nasprotovali reformam vlade.
Uspeh Ljudske fronte je bil v posameznih deželah različen, tudi časovno se je nekje pojavil pred, nekje pa med drugo svetovno vojno. Povsod je Ljudska fronta olajšala povezovanje v skupen boj proti fašističnim silam. V deželah, kjer je bila organizirana je prišlo tudi do narodnoosvobodilnega gibanja.