Parlamentarna demokracija v Veliki Britaniji: vztrajanje pri imperializmu

Britanska zunanja politika je med obema vojnama hotela nadaljevati predvojno politiko absolutne prevlade na morju in varovanje svojega , na kontinentu pa politiko ravnotežja sil. Britanska politika je npr. vplivala na lusanski sporazum leta 1932, kjer so Nemčiji črtali reparacije. V zavezništvu s Francijo je videla zagotovilo za varnost in napredek v Evropi, ob vedno večji fašistični nevarnosti pa niso nastopili odločno. V času španske državljanske vojne so bili za politiko nevmešavanja,  konservativni politik Neville Chamberlain pa je menil da bo s popuščanjem pri mejah v Evropi zadovoljil Hitlerja in tako ohranil mir.

Imperij se je leta 1926 preimenoval v Britansko skupnost narodov. Neodvisno notranjo in zunanjo politiko so dobile: Avstralija, Nova Zelandija, Južna Afrika, Kanada, Nova Funlandija in Irska, skupna pa jim je ostala vdanost britanski kroni.