Ljudska fronta v Franciji

Gospodarska kriza je Franciji, v začetku tridesetih let, je prinesla tudi politično krizo. Pojavilo se je veliko totalitarnih organizacij fašističnega tipa. Radikalcem in socialistom ni uspelo rešiti gospodarske krize. Pred fašističnimi demonstracijami so socialisti poklicali na pomoč delavstvo in vse demokratične politične sile, da bi obvarovali parlament in demokracijo. Francoski komunisti so sprejeli ponudbo. Tako se je ljudska fronta v začetku leta 1936 dokončno utrdila, s socialisti in komunisti pa je sodelovala tudi radikalna stranka.

Vlado je sestavil Leon Blum, voditelj najmočnejše koalicijske stranke socialistov. Njegova vlada je uzakonila 40-urni delovni teden, prvič v zgodovini so delavci dobili plačan letni dopust. Povišanje plač pa je hitro izničila inflacija. V ljudski fronti je hitro prišlo do razhajanj. Radikali niso bili naklonjeni ukrepom Bluma, komunisti pa niso bili zadovoljni s položajem delavcev. Tako je ljudska fronta leta 1938 razpadla in do začetka vojne so Franciji vladale sredinske radikalne vlade, ki so ukinile nekaj ljudskofrontnih pridobitev. Na področju zunanje politike so popuščale fašističnim silam, kar se je izrazilo zlasti v odnosu do Nemčije in Hitlerja jeseni leta 1938. Francija je tehtala odločitve tudi glede opredelitve do Španije, ter se nazadnje skupaj z Britanci odločila, da se ne vmešava v španske zadeve.