Demokratični sistemi med svetovnima vojnama

Parlamentarna demokracija v Veliki Britaniji

Britanci so se po končani vojni še vedno počutili kot prebivalci velikega imperija, z veliko gospodarsko močjo. Zaradi vojne so se otresli tekmic Nemčije in Sovjetske zveze (prej Rusije) v azijskem prostoru. Nastajale so nove industrijske panoge, npr. kemična industrija in izdelovanje motorjev. Stare industrijske panoge (rudarstvo in železarstvo) pa so nekoliko zastarele. Premog ni bil več edini energetski vir. Nekdaj velika tekstilna industrija, pa je počasi izgubljala na moči, ter se selila v kolonije. Veliko Britanijo so po ekonomski plati prehitele ZDA. V dvajsetih letih so imeli Britanci težave s trajno brezposelnostjo. V Veliki Britaniji, ki je bila konec vojne najbolj razvita v Evropi in je imela najmanj agrarnega prebivalstva, je oktobrska revolucija najmanj odmevala. Britanci niso bili pripravljeni na velike in hitre spremembe. Oprijemali so se svoje zgodovinske in politične tradicije, da se morajo vse spremembe zgoditi postopno in demokratično preko parlamenta.

Politično življenje po vojni je zaznamoval poraz liberalne stranke. Liberalizem, ki je v politiki prevladoval zadnjega pol stoletja je bilo konec. Dvajseta leta sta zaznamovali konservativna in laburistična stranka (delavska stranka). Najprej so vlado sestavili konservativci, nato laburisti. Ob izbruhu svetovne gospodarske krize, konec dvajsetih let, ki je Britanijo zelo pretresla, so leta 1931 sestavili narodno koalicijsko vlado. Ta vlada je pripomogla k temu, da gospodarska kriza ni razkrojila parlamentarizma in demokracije.

Britanski parlament