.
06.01.1999 - Prejel sem zadnjo plačo, odpravnine pa ne, čeprav bi moral slednjo dobiti že ob prenehanju delovnega razmerja.
07.01.1999 - Odpravnina je le prišla.
17 dni prepozno...(ko bom kakšen dan slabe volje, pa bom napisal zahtevo
za obresti). Časa je tri leta
.
19.01.1999 - Intervju z dekanom Fakultete za strojništvo v dnevniku Večer - preveč blatenja, da bi kar tako spregledal. Kot da sploh ni prebral mojega protesta zaradi izjav v Nedelu.
21.01.1999 - Zopet sem protestiral - na šestih straneh. Tudi demanti na Večer sem poslal. Objavljen je bil v soboto 30.1. v rubriki Vaši odmevi, stran 25.
22.01.1999 - Ta dan sem videl na
COBISS-u,
da je Alojz Križman od leta 1995 naveden kot prvi avtor celo pri štirih
objavah. To so poročila razvojno-raziskovalne naloge, ki jo je "delal"
(poleg županovanja) s svojimi sodelavci leta 1996, 1997 in 1998. Sredstva
so prišla očitno tudi iz raziskovalnega sklada občine Maribor. Slučajno?
Na splošno je pri njegovi bibliografiji tako, da ima objave iz nekega
področja, dokler je kje sodelavec, ki to dela. Ko ga ni več, tudi objav
in dela na tistem področju ni. Trditev o prisvajanju intelektualnega dela
podrejenih torej le niso iz trte izvita, kajne? Za to delo si je dal izplačevati
celo dodatek k plači, kar sem videl iz kopije sklepa, ki mi ga je poslal
neznanec. Če to bere, naj pošlje še kaj. VSE mi prav pride...
25.01.1999 - (saj še pomnite...črna
barva pomeni, da dogodki niso hudo pomembni)
Danes sem oddal dopis zaradi porabe sredstev
iz rektorjevega sklada. Tudi tukaj (gre za 30.000,00 SIT) so nagajali.
Če se ljubi njim, se še meni....
12.04.1999 - Oddana vloga za zasebno tožbo dr. Adolfa Šostarja.
04.11.1999 - Prva obravnava zaradi protipravnega odpusta.Izgledalo je kot ogrevanje - nič resnega.
16.12.1999 - Druga obravnava. Pričal je dr. Šostar. Fakulteta oz. njen odvetnik Velimir Cugmas iz Slovenskih Konjic (le zakaj od tam?) so najprej spisali nekaj na račun mojih trditev.
Na obravnavi je Adolf Šostar trdil, da so me obravnavali pri
odpustu enako, če ne celo bolje, kot druge, da sem imel enake pogoje za
delo kot drugi (kot da ni prebral prav nobenega mojega dopisa),
da so iskali delovno mesto zame po tehniških fakultetah in tudi zunaj njih
ipd. Inštitut za tehnologijo materialov bi naj razpustili zato, ker niso
našli zanj primernega vodje, mene pa odpustili, ker me nihče več ni hotel.
Baje so se zelo trudili(!), da bi zame našli delovno mesto.
V začetku 1998 so na nekem sestanku baje vsi prisotni, nekaj
devet z vodstev tehniških fakultet, dejali, da se ni od leta 1994,
ko so res poslali pisne dokumente, ni nič spremenilo. Sodnik je vse "kupil",
očitno kršenje kolektivne pogodbe ga ni motilo. Najbolj se je zapičil v
razpust inštituta (če je bil legalen ali ne), bistvene zadeve
pa je "pozabil"...
Jaz sem po eni uri ostal brez odvetnice (začetek obravnave je bil zamaknjen za eno uro, ona je morala na drugo). Potem se je začelo vse zelo čudno odvijati. Sodnik me je izigral pri zaslišanju Šostarja, moje pričanje pa prekinjal in zapisoval v zapisnik samo "bistvene informacije". Z Adolfom Šostarjem si je bil sodnik zelo domač, pogovarjala sta se celo o tretjih osebah s fakultete. Kasneje sem zvedel, da je bil sodnik Merc tajnik univerze pri rektorju Toplaku. Uf!
Poglejte še naslednji mesec, ko sem dobil zapisnik
in sodbo v imenu ljudstva.
