| Prepisano dobesedno iz prejetega dopisa. |
ODVETNIK
VLADIMIR CUGMAS
Liptovska 6 a
3210 SLOVENSKE KONJICE
DELOVNO SODIŠČE V MARIBORU
2000 Maribor
Opr. št. Pd 769/98
Tožeča stranka:
Mag. Danilo Filip Križman, Šober 35
b, Kamnica, ki ga zastopa odv. Vesna
Zakeršnik iz Maribora
Tožena stranka:
Univerza v Mariboru, Fakulteta za
Strojništvo, Krekova 2, Maribor, ki
jo zastopa odv. Velimir Cugmas iz
Slov. Konjic
PRIPRAVLJALNA VLOGA
2X
Pooblastilo izkazano
Tožena stranka vztraja pri svojih dosedanjih navedbah, ter še dodaja:
3.
Tožnik je v zadnji pripr. vlogi nedvomno postavil zahtevek, ki v razmerju do tožbenega zahtevka kot ga je postavil v tožbi, predstalja objektivno spremembo slednje. V tožbi je izpodbijal le sklep o prenehanju delovnega razmerja opr. št. D 163/98 z dne 30.3.1998, v zadnji prip. vlogi pa je zahtevek razširil še na odločbo opr. št. 11-2744/98-OS z dne 10.6.1998 in na novo tudi postavil ugotovitveni zahtevek na ugotovitev, da mu delovno razmerje dne 20.12.1998 ni prenehalo in mu še traja z vsemi pravicami iz dela in po delu.
Toženka pa takšni spremembi tožbe ugovarja in predlaga, da je sodišče ne dopusti in tako še naprej kot litispendenten obravnava zgolj zahtevek kot je bil podan v tožbi.
Dokaz: -sodni preudarek
(opomba: ta zahtevek je bil na obravnavi zavrnjen)
4.
Ne glede na navedeno, pa toženka posebej izpostavlja dejstvo, da je zahtevek razveljavitev odločbe opr. št. 11-2744/98-OS podan po poteku 15 dnevnega prekluzivnega roka, na katerega je bil toženec posebej opozorjen v pravnem pouku kot sestavnem delu te odločbe. Zato niti priviligirana sprememba tožbe ne pride v poštev, oz. je tožbo v tem delu v vsakem primeru potrebno zavreči. Enako pa velja tudi glede zg. navedenega ugotovitvenega dela zahtevka, saj je bilo o prenehanju delovnega razmerja odločeno v izreku odločbe št. 11-2744/98-OS, ki jo toženec ni pravočasno tožbeno izpodbijal in je tako prenehanje delovnega razmerja tožniku stvar dokončne in tudi pravnomočne odločbe, na razmerja katero so vezane pravdne stranke in sodišče tudi v delu, ko bo le to odločalo o reintegracijskem in restitucijskem delu zahtevka. Za odločitev o le teh je namreč vprašanje prenehanja delovnega razmerja predhodno vprašanje, in ker je slednje rešeno z učinkom dokončnosti in pravnomočnosti, sta že apriori neutemeljena tudi zahtevka na izplačilo plače s pripadki ter na vrnitev tožnika na delo.
Ob vsem tem pa ni mogoče spregledati niti tega, da je odločbo opr. št. 11-2744/98-OS z dne 10.6.1998, glede na notranjo avtonomno ureditev Univerze in odnosa le te do posameznih članic kot njenih sestavnih delov, sprejela Univerza v Mariboru, ne pa toženka. Le ta je sprejela le izpodbijani prvostopni sklep, drugostopno odločbo pa je sprejela Univerza. Ker torej tožba v delu , ko izpodbija drugostopno določlbo sploh ni vložena zoper pasivno legitimirano stranko, jo je tudi iz tega razloga potrebno zavreči.
Dokaz: -sodni preudarek
(opomba: ta zahtevek je bil zavrnjen v krajšem času, kot je bil napisan)
5.
Kar pa se tiče meritorne presoje, pa toženka poleg že podanih navedb v odgovoru na tožbo , s to vlogo posebej izpostavlja dejstvo, da je bil sklep o prenehanju Inštituta za tehnologijo materialov s 1.1.1998 najprej sprejet na samem Senatu toženke in sicer na njegovi 26. redni seji dne 22.12.1997, pod tč. Ad 6 in je tako dekan toženke s sklepom opr. št. D 860/97 z dne 24.12.1997 zgolj realiziral sklep senata. Tako je dejstvo, da je bil navedeni inštitut dejansko ukinjen in so nasprotne navedbe tožnika brez vsake podlage. Še posebej je nesprejemljivo primerjanje pavšalnega novinarskega pisanja, ki nikoli ni bil avtoriziran, z uradnimi akti toženke.
Še posebej pa toženka izpostavlja dejstvo, da si je prizadevala tudi tožniku najti ustrezno delovno mesto, na katerega bi ga razporedila, vendar v tem žal ni bila uspešna, saj tožnik ne izponjuje pogojev za visokošolskega učitelja nacionalnega programa saj ni habilitiran. Problem pomankanja dela na nekdanjem inštitutu za tehnologijo materialov, povezan z upadom dela izven okvira nacionalnega programa visokega šolstva, se je dejansko začel pojavljati že v letu 1994 in že takrat si je toženka prizadevala najti ustrezno delovno mesto tožniku, vendar pa žal zaradi dejstva njegove nehabilitacije in s tem nezmožnosti, da bi bil razporejen na dela in naloge izvajanja nacionalnega programa visokega šolstva, ni bila uspešna. Toženka si je že takrat prizadevala najti tožniku ustrezno prerazporeditev, vendar neuspešno, kar dokazujejo dopisi predstojnikov oz. zapinsiki sej raznih inštitutov znotraj toženke, ki ji toženka v dokazne namene prilaga v tej vlogi. Ob ukinitvi inštituta za tehnologijo materialov pa je vodstvo toženke ponovno na skupnem sestavnku preverilo možnost prerazporeditve tožnika v druge inštitute, vendar je od vseh predstojnikov inštitutov bilo izraženo stališče oz. informacija, da se stanje od leta 1994 ni spremenilo in da tožniku ne morejo zagotoviti prezaposlitve.
(opomba: uf, kakšna latovščina)
Dokaz: - zapisnik 26. redne seje
senat toženke z dne 22.12.1997
- kot doslej
- 9 dopisov
oz. zapisnikov o možnosti prerazporeditve tožnika iz leta 1994
- po potrebi
zaslišanje prič: prof. dr. Antona Jezernika,
prof. dr. Stanislave Jeler, prof. dr. Leopold Škerget,
prof. dr. Ludvik Trauner, prof. dr. Dali Džonlagič, prof.
dr.
Bruno Cvikl, vse vabiti na naslov toženke
Slovenske Konjice, 30.11.1999 tožena stranka