Page 113 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

ODRAŠČANJE PLESKARJA TOMA
Tom je Jimu ponudil zlato žogico. Jim je začel razmišljati o pleskanju. Nato je skozi okno
zagledal Marka, moža gospe Polly. Ta je bil zelo premožen, hudoben, sovražil je otroke in bil
je sebičen. Jim je hitro stekel do vodnjaka, opustil je misel na zlato žogico. Tom pa je začel
vneto pleskati.
Popoldan so mimo prišli dečki iz vasi. Odšli so igrat nogomet. V Tomu je zažarela želja po
igri, a vedel je, če bi za to izvedel Marko, bi ga pretepel do krvi. Marko je namreč bil nasilen.
Zato je v Tomu želja hitro zamrla. Zvečer je odšel na večerjo, kjer je bil Jimov stric, ki je bil
zelo prijazen, radoveden, ljubezniv, ne pa ravno premožen. Toma je vprašal, koliko let že
pleska. Tom je odvrnil, da štiri leta. Po večerji so se odpravili spat.
Stric je dolgo za tem razmišljal, da Tom zelo trpi. Zato ga je povabil k sebi domov. Povedal
mu je, da ve, kako trpi. Tomu je ponudil priložnost, da prepleska stene v njegovi delavnici.
Tom je privolil. Bilo mu je všeč pleskati stene, saj sta s stricem imela dogovor, da osem ur
neprestano pleska, potem pa ima čas zase. Tom je v enem tednu prepleskal vse stene in se ni
hotel vrniti h gospe Polly. Stric ji je plačal devetdeset evrov, Tom pa je odslej živel pri njem.
Vedno so se namreč našle kakšne neprepleskane stene ali plot.
Tom je odrastel, stric je umiral. Tomu je bil hvaležen za vse. Ko je umrl, je bil Tom zelo
žalosten. Šel je v gostilno na čaj. Usedel se je zraven Julije. Bila je ljubezniva, prijazna, vse je
odpustila, lepa in uglajena gospodična. Tom ji je bil všeč. Odločila sta se, da si bosta zgradila
hišo in živela skupaj. Hišo so gradili dva meseca. Tom je z veseljem delavcem pomagal
prepleskati stene. Tom je živel srečno in ljubeznivo. Nekega dne sta se srečala z Jimom pri
hiši gospe Polly. Nasmehnila sta se drug drugemu in si pozno v noč pripovedovala
dogodivščine.

Sven Vetrih, 6. c

Raziskovalka vesolja
Nihče ne ve natančno, kako je vesolje nastalo, zakaj je tu, zakaj smo tu mi in zakaj je v njem
veliko zvezdic. Ko se zvečer zazrem v nebo, vidim le nam bližje 'objekte', ki se nahajajo izven
naše galaksije. Vidim drobno pikico, zvezdo, ki je nešteto svetlobnih let stran od mene.
Vesolje je vedno aktivno. Lahko opazujemo ogromne eksplozije, rojstvo novih zvezd, planete,
ki krožijo okoli svoje zvezde. Raziskovalci pri svojem delu naletijo na težave zaradi
pomanjkanja tehnologije in ker je vesolje velik, neskončen, ogromen prostor.

Gaja Drakšič, 6. c

113