Page 108 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

bila tudi Lara. A samo trije učenci niso pisali odlične ocene. Na žalost je med njimi bil Jure.
Tomaž in Luka sta pisala prav dobro, Jure pa zadostno. Kako so se norčevali, ne bom
omenjal. Saj veste, kako je to. Bližal se je februar. »Še malo pa bo Valentinovo, otroci,« je
pred celim razredom naznanil učitelj. Vsa dekleta so zaljubljeno pogledale Romana, ki je bil
najlepši v razredu. »O, ne! Lllllara jjjjje pogledala Rrrromana,« je žalostno zamrmral Jure.
»Kot sem rekel,« je nadaljeval učitelj, »mislim, da bi morali narediti kratko točko za starše.
Kaj mislite, otroci?« Učenci so premislili, potlej pa hitro povedali, kajti učitelj je že nagubal
čelo v smislu: »Dajte že!« Dva tedna sta minila zelo hitro. Še nikoli v življenju se Juretu ni
zgodilo kaj takega. Dan pred nastopom so določili plesalce in nekaterim sogovorce. Jure je
plesal z … Laro! Ljubeznijo svojega življenja. Naslednji dan so še enkrat vadili. Med
odmorom so s prijatelji govorili, češ kakšen važič je, da pleše z Laro. Ob šestih so vsi otroci v
šolo prišli s svojimi starši. Nekaj razredov je bilo pred njimi. Učitelju so obljubili, da bo na
nastopu ob njihovi točki v ozadju tišina. Končno je napočil trenutek za njihovo točko. Na
začetku je bilo super, potem pa je Jure zamočil! Ko so plesali, mu je zdrsnilo na 'tepihu',
potem pa še Lari! Juretov copat je zletel naravnost v reflektorje, tako da ju je z Laro v celoti
osvetlilo. Padla sta tako, da sta se poljubila!!! Nato je razsvetljava ugasnila. Vsi v dvorani so
se strašansko prestrašili. Lara se je odtrgala iz Juretovega poljuba in jokavo stekla stran.
Doma Jureta sploh niso kregali, ker sta mu starša razložila, da se to lahko zgodi vsakemu.
Naslednji dan je zacingljalo za konec pouka. Jure je bil že skoraj doma, ko ga je ustavil
Roman. »SI NOR!!! KAKO SI DRZNEŠ POLJUBITI MOJO PUNCO, HA!!! HA?!« mu je
povedal naravnost v obraz. V tistem trenutku je prišla mimo majcena mravlja. Roman jo je z
vso svojo silo pohodil. »A vidiš, kaj se je zgodilo tej mravlji?« »Jjja,« je jecljaje odgovoril
Jure. »No, to se lahko zgodi tudi s tabo!« Doma tega Jure ni upal povedati, ker kaj če se mu
bo res to zgodilo? Naslednji dan, v odmoru, je Lara Jureta potegnila za roko. »Nekaj ti bi
povedala na samem,« je zašepetala in odšla z njim v kot. »Veš,« je začela, »včeraj po nastopu
sem razmišljala in mislim, da Roman ni moj tip.« V tistem trenutku je prišel Roman in ko je
to slišal, je raje kar odšel. »Ugotovila sem, da si ti moj tip!« Jure je bil vesel in presenečen.
Poljubila sta se in hitro odšla k pouku. Ko je Jure odšel domov, je spet srečal Romana.
Pobotala sta se in Roman je Juretu rekel, da je dobro in da bo že našel drugo. To, dragi moji,
je prava ljubezen.

Rok Regent, 4. b

108