Page 106 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

RACA GRE PO SVETU
Nekega dne se je raca z bližnjega jezera odločila, da bo odpotovala v svet, saj se je zelo
dolgočasila. Tovornjak, v katerega se je skrila, jo je iz Slovenije pripeljal v Francijo,
natančneje v Pariz. Po enem dnevu ogledovanja znamenitosti in ulic Pariza se je spomnila
svojega doma in si zaželela oditi domov. Toda kako naj pride domov? Medtem ko se je
sprehajala po mestu, je na bližnji zgradbi zagledala velik napis: ŠOLA LETENJA. Odšla je
noter, kjer je srečala prijaznega gospoda. Povedala mu je, da se je izgubila in da bi rada odšla
domov. Gospod jo je odpeljal na letališče, kjer so ji pokazali, kako se skače s padali. Dali so ji
najboljše padalo in z gospodom sta zlezla v letalo. Po kratkem letenju visoko med oblaki se je
poslovila od prijaznega gospoda in skočila iz letala. Toda čez nekaj časa se je raca spomnila,
da ji nihče ni povedal, kaj mora narediti, da se padalo odpre. Toda imela je srečo, »čofnila« je
v jezero in preživela. Čez nekaj časa je ugotovila, da ima še večjo srečo, saj je pristala v
domačem jezeru, kjer že vse življenje živi. Takoj so jo pozdravile vse njene prijateljice race in
želele, da jih nauči skakanja s padalom. Tako ji več nikoli ni bil dolgčas, saj je postala
učiteljica skakanja s padalom.

Gašper Pleteršek Črnko, 4. a

MAČJA DOGODIVŠČINA
Sem Fibi in rada imam mačke. Mama mi je nekega dne kupila mucka. Ime sem mu dala
Brkec. Moja mama je po poklicu šivilja in Brkcu je sešila čarobno ovratnico. Na ovratnici je
imel ljubko uro. Pritisnila sem nanjo in bum!!! Naenkrat sem bila mucka črne barve in na
ovratnici mi je pisalo NIKI. Ime mi je bilo Niki in moj lastnik je bil čarovnik. Brkec je bil moj
prijatelj. Igrala sva se razne igrice in si mijavkala skrivnosti. Toda
nekega dne je lastnik vzel Brkcu čarobno ovratnico in naju prodal.
Kupila naju je prijazna gospa Helga, ki naju je podarila otrokom. Bila
sva obupana, saj so otroci grdo ravnali z nama. Takoj sva zbežala. Našla
sva čarovnika in ugotovila, da je tudi on naju pogrešal, saj se je na naju
navezal. Brkcu je vrnil čarobno ovratnico in spet je bilo vse v redu. Med
igranjem sem slučajno pritisnila na uro na Brkčevi ovratnici in spet sem
bila človek. To dogodivščino sva z Brkcem zadržala za sebe, saj nama
tako nihče ne bi verjel.

Gaja Sajko, 4. a

106