Page 116 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

Tako Brdavs odide domov in pričaka Krpana. Ko se spopadeta in ko Krpan že namerava
zadaviti Brdavsa, skoči izza Brdavsovega hrbta hudič in Krpanu odseka glavo. Tako se
Brdavs vrne na polje in Pegamu vrne hudiča.
Brdavs: »Zdaj pa še ti opravi z Lambergarjem.«
Pegam: »In ti mi boš pomagal.«
Tako se spopadeta še Pegam in Lambergar. Ko se tretjič spopadeta, Brdavs opazi, da bo
Lambergar zabodel Pegama, zato steče iz skrivališča, zbije Lambergarja s kijem na tla, Pegam
pa ga zabode v srce.
Pegam in Brdavs si podata roke in izmenjata še nekaj besed.
Pegam: »Hvala, da si ga zbil s konja.«
Brdavs: »In tebi hvala, da si mi posodil hudiča.«
Pegam: »Če me boš še kdaj potreboval, me poišči, saj veš, kje me najdeš.«
Brdavs: »Enako velja tudi zate.«
Nato sta se odpravila vsak v svojo smer in najbrž bosta še dolga leta razgrajala po Dunaju.

Val Perko, 7. b

MED MORSKIMI VALOVI
Zgodilo se je 2. julija v lepem poletnem jutru. Vse je bilo mirno, ljudje so se prebujali in
sonce je posijalo na strehe hiš, ki so kar sijale v svoji lepoti. Oblaki so se premikali in začenjal
se je nov dan.
To je bil moj prvi dan poletnih počitnic na morju. Odločil sem se, da grem na prečudovito
kamnito plažo. Ura je bila osem zjutraj. Moje bose noge so stopale po vročem betonu, ki je
postajal vse bolj vroč. Ko sem prišel na plažo, sem svojo belo brisačo odložil na leseno
klopco sredi obale. Počasi sem odkorakal proti pomolu in stopil v vodo. Pred menoj so se
umikali raki različnih velikosti in pred sabo sem zagledal prekrasen Piranski zaliv. Zazrl sem
se proti čisti, valoviti vodi, ki je kar sijala v svoji lepoti. Vdihnil sem svež morski zrak in se
počasi vrgel v slano morsko vodo. Občutek je bil prekrasen. Počutil sem se kot riba, ki
brezskrbno plava pod gladino morja. Bil sem kot svobodna ptica, ki leti proti obzorju in
razprostira svoja pernata krila.
Voda je bila prijetna. Če bi imel energijo, bi v tej vodni čarovniji ostal ves dan. A minilo je
nekaj minut užitka in odločil sem se, da je kopanja dovolj. Počasi sem zaplaval proti obali in
kot bi mignil, sem se znašel na trdnih tleh. Ko sem prišel ven, se mi je strlo srce. Ugotovil
sem, da brez prijetne morske vode ne morem in zato sem še enkrat skočil vanjo ter zaplaval
daleč proti obzorju.

116