Page 117 - MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

MIK, glasilo OŠ Miklavž na Dravskem polju

Po nekaj minutah plavanja sem pomislil, da so morda v morju tudi morski psi in zato sem
hitro odplaval proti obali. Bil sem vesel, da sem ostal živ.
O morskem psih v naslednjih dneh ni bilo nobenih sledi, zato sem še naprej užival med
morskimi valovi in se predajal vročim sončnim žarkom.

Matija Petek, 8. b

ROZAMUNDINA IN URŠKINA ŽIVLJENJSKA USODA
France Prešeren je zapustil veliko različnih pesmi in različne vrste pesmi. Brali smo pesmi,
kot sta balada in romanca. Obema glavnima osebama teh dveh različnih pesmi se je nekaj
pripetilo.
Prešeren je bil zelo zaljubljen v Zaliko Dolenc, vendar mu ljubezni ni vračala, zato je o njej
napisal pesem Povodni mož, toda njeno ime je zamenjal z imenom Urška, ki je bila nesramna,
saj je ženskam kradla njihove može. Bila je domišljava, saj si je vsak dan izbrala drugega
fanta in ga prelisičila. Nenazadnje pa je bila na plesih vedno izbirčna in jo je na koncu
doletela zaslužena kazen. V Urškinem primeru je bil to čeden Povodni mož, ki je bil lep,
pameten in ustrežljiv. Urški je v hipu postal všeč. Približala sta se drug k drugemu in si
laskala. Lepotec je vedel, kakšna je gospodična, zato je že imel načrt, kaj bo storil z njo. Ko
sta tako okoli sedmih zvečer plesala v prelepi Ljubljani, se je Urški nekaj zgodilo. Povodni
mož je začel plesati vse hitreje in hitreje. Vse ljudi je postajalo strah, predvsem pa našo
Urško. Mož ni bil več tako prijazen, le nekajkrat sta se še zasukala pred Ljubljanico, nakar sta
zaplesala v vodo in nihče ju nikdar več ni videl. Urška je bila zaradi svojega vedenja
kaznovana.
Prešeren je pisal tudi o lepotici z grada Turjaškega, na katerem je živela Rozamunda, zato je
pesmi dal naslov Turjaška Rozamunda. Vsi fantje so bili zaljubljeni v njo in jo snubili. Kmalu
je našla lepega mladeniča – z imenom Ostrovrhar. Bil je dobrosrčen, lep in zelo pogumen.
Rozamunda ga ni ljubila, le všeč ji je bil zaradi njegove neustrašnosti. Ostrovrhar je bil zelo
prijazen do svoje bodoče žene, toda neki potujoči pevec je povedal, da je tam v Bosni neko
dekle, ki je lepše od nje. Takoj je postala ljubosumna, saj je hotela biti najlepša. Poleg tega je
bila tudi neiskrena, saj pogumnega mladeniča ni ljubila. Bila je tudi nepremišljena, ker je
Ostrovrharja poslala v Bosno, čeprav bi ga vojaki tam lahko ubili. Fant je imel srečo, ker je
ubil vse vojake in preživel. Zaljubil se je v lepo Lejlo, ki je bila zraven svoje lepote tudi
dobrega srca. Odpovedala se je svojim navadam, poročila sta se na Ostrovrharjevem gradu,
kamor jo je odpeljal. Živela sta srečno do konca svojih dni. Medtem pa je bila Rozamunda
tako jezna, da je odšla v samostan, kjer je živela do smrti. Tudi ona je bila zaradi svojega

117