URE

Izdelamo si lahko sončno uro. Smer sence se čez dan spreminja in je vsak dan ob isti uri na istem mestu. Zjutraj senca kaže proti zahodu, opoldan proti severu, zvečer pa proti vzhodu. Dolžina sence je odvisna od višine Sonca na nebu. Senca je najdaljša zvečer in zjutraj. Sončno uro lahko uporabljamo le podnevi, kadar je sončno vreme.

Za izdelovanje sončne ure potrebujemo palico, ki jo zabijemo v tla. Ob devetih pogledamo senco palice in konec sence zaznamujemo z okroglim kamenčkom. Enako storimo ob desetih in vsako naslednjo uro. Ob kamenčke zapišemo, koliko je bila ura. Zvečer je naša sončna ura umerjena, zato naslednji dan, če je sončno vreme že lahko merimo čas.

Za izdelavo peščene ure potrebujemo suh fin pesek, plastenko in kozarec od marmelade. Plastični steklenici najprej odrežemo dno. Na kozarec nalepimo košček papirja, na katerem so narisane črte. Steklenico napolnimo s suhim peskom in jo položimo v kozarec od marmelade, tako da vrat steklenice gleda v kozarec. Počasi štejemo, dokler pesek ne pride do prve črtice, nato do druge, tretje, ...

Namesto peščene ure si lahko izdelamo vodno uro. Vzamemo čist plastičen kozarec in v dno s šivanko naredimo luknjico. Kozarec postavimo na vrh steklenega kozarca, podobnega kot smo ga uporabili pri peščeni uri. V plastičen kozarec nalijemo vodo in počasi štejemo: 1, 2, 3, 4, ... Ko se je voda natekla do prve črtice, smo prešteli do 18. Ponovno začnemo šteti: 1, 2, 3, ... V času, ko je gladina vode v spodnji posodi narasla od prve do druge črtice, smo prešteli do 21. Zakaj je prišlo do te razlike, če je razmik med dnom posode in prvo črtico enak razmiku med prvo in drugo črtico? Učenci lahko sami ugotovijo, da je hitrost pretakanja vode odvisna od množine vode v zgornji posodi. Več je vode v plastičnem kozarčku (hidrostatičen tlak je večji), hitreje izteka iz luknjice.

Vodno uro pa si lahko izdelamo tudi malo drugače. Pravokotno med seboj zbijemo dve deski. Potrebujemo 4 plastične kozarce. V dna 3 kozarcev naredimo drobne luknjice. Vse 4 kozarce pritrdimo na navpično desko. Lonček brez luknjice postavimo najnižje. V zgornji kozarec nalijemo vodo in z uro s sekundnim kazalcem merimo čas, ki je potreben, da vsa voda steče v drugi, tretji in četrti kozarec. Ta ura meri daljši čas in je tudi bolj natančna.

Izdelamo lahko tudi svečno uro. Izmerimo dolžino sveče. Svečo postavimo v plastelin, vse skupaj pa na kovinski pladenj. Prižgemo svečo in jo pustimo goreti 10 minut. Še enkrat izmerimo višino sveče. Sveča je v 10 minutah pogorela za 1 centimeter.

Na svečo narišemo črte, ki morajo biti toliko narazen, kot jo pogori v 10 minutah (v našem primeru je to 1 cm). V vsako črtico zapičimo buciko. Po desetih minutah sveča odgori do prve bucike, le ta pa izpade iz sveče. Naša ura je umerjena, zato lahko z njo merimo čas. Če število bucik pomnožimo z 10 min dobimo, koliko časa bo sveča gorela.

Do nedavnega so uporabljali predvsem ure na nihalo, ki ga poganja težka utež. Utež počasi pada in poganja nihalo. Po nekaj dneh je treba utež spet dvigniti.

Tudi mi si lahko izdelamo svojo nihalno uro. Na konec vrvice privežemo utež. Vrvico z risalnim žebljičkom pritrdimo v les. Nihalo zanihamo in merimo koliko časa nihalo potrebuje za en nihaj. Nihalo je 15 - krat zanihalo v 10 sekundah. Nihajni čas dobimo tako, da čas delimo s številom nihajev. Podaljšamo dolžino vrvice in še enkrat poženemo nihalo. Tokrat nihalo zaniha le 10 - krat v 10 sekundah. Še enkrat podaljšamo dolžino vrvice in ponovimo merjenje. Čim daljša je vrvica, tem počasneje niha nihalo ali čim daljša je vrvica, tem daljši je nihajni čas. Če na enako dolgi vrvici menjamo utež, lahko ugotovimo, da masa uteži ne vpliva na nihajni čas. Nihajni čas  lahko izračunamo po enačbi:

t0 = nihajni čas
l = dolžina vrvice
g = težni pospešek

© Projekt eRid (e-gradiva), Izdelava spletnih strani